Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb (BRUSZN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. decembra 2000.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb, podpisan v Ljubljani 8. aprila 2000.

Sporazum se v slovenskem jeziku glasi:*

Vlada Republike Slovenije in Vlada Ruske federacije, v nadaljnjem besedilu pogodbenici,
sta se
z namenom, da ustvarita ugodne razmere za izvajanje in povečanje naložb vlagateljev ene pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice,
ob upoštevanju, da bosta spodbujanje in medsebojna zaščita takšnih naložb pripomogla k razvoju obojestransko koristnega trgovinskega, gospodarskega in znanstveno-tehničnega sodelovanja,
dogovorili o naslednjem:

V tem sporazumu so uporabljeni naslednji izrazi:
1. Izraz “vlagatelj” pomeni:
a) za Republiko Slovenijo: katero koli fizično osebo, ki je po zakonih Republike Slovenije njen državljan;
za Rusko federacijo: katero koli fizično osebo, ki je njen državljan in je pooblaščena, da skladno z rusko zakonodajo izvaja naložbe na ozemlju druge pogodbenice;
b) za Republiko Slovenijo: katero koli pravno osebo, ki je ustanovljena v skladu s slovensko zakonodajo in ima sedež na njenem ozemlju;
za Rusko federacijo: katero koli pravno osebo, ki je ustanovljena v skladu z njeno zakonodajo in ima sedež na njenem ozemlju, pod pogojem, da je pravna oseba pooblaščena, da skladno z rusko zakonodajo izvaja naložbe na ozemlju druge pogodbenice.
2. Izraz “naložbe” pomeni vse vrste premoženja, ki ga vlagatelj ene pogodbenice vloži na ozemlju druge pogodbenice v skladu z njeno zakonodajo, in vključuje zlasti, vendar ne izključno:
a) premičnine in nepremičnine ter druge stvarne pravice;
b) denarna sredstva, delnice, deleže in druge oblike udeležbe v podjetjih;
c) denarne terjatve ali storitve, ki imajo ekonomsko vrednost in so povezane z naložbami;
d) pravice do intelektualne lastnine, vključno z avtorskimi pravicami, patenti, industrijskimi vzorci, blagovnimi in storitvenimi znamkami ter tehnologijo, poslovnim ugledom in know-howom;
e) koncesije, pridobljene na podlagi zakona ali pogodbe, vključno s pravicami do iskanja, raziskovanja in izkoriščanja naravnih virov.
Sprememba oblike, v kateri se premoženje investira ali reinvestira, ne bo vplivala na njegovo naravo kot naložbo, če taka sprememba ni v nasprotju z zakonodajo pogodbenice, na katere ozemlju so naložbe izvedene.
3. Izraz “dohodek” pomeni zneske, pridobljene z naložbami v skladu z drugim odstavkom tega člena, in vključuje zlasti, vendar ne izključno: dobiček, dividende, obresti, licenčne nagrade in provizije ter druge nagrade.
4. Izraz “ozemlje” pomeni ozemlje Republike Slovenije ali ozemlje Ruske federacije in vključuje njuno izključno ekonomsko cono ter epikontinentalni pas, kjer državi uveljavljata suverene pravice in jurisdikcijo v skladu z notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom.
5. Izraz “zakonodaja pogodbenic” pomeni zakonodajo Republike Slovenije ali zakonodajo Ruske federacije.

1. Pogodbenici spodbujata vlagatelje druge pogodbenice k naložbam na svojem ozemlju in v skladu s svojo zakonodajo dovoljujeta takšne naložbe.
2. Pogodbenici na svojem ozemlju v skladu s svojo zakonodajo jamčita popolno pravno zaščito za naložbe vlagateljev druge pogodbenice.

1. Pogodbenici na svojem ozemlju zagotavljata pravično in enakopravno obravnavo naložb vlagateljev druge pogodbenice, ki izključuje uporabo diskriminacijskih ukrepov, ki bi lahko preprečili upravljanje naložb in razpolaganje z njimi.
2. Pogodbenici na svojem ozemlju zagotavljata naložbam vlagateljev druge pogodbenice obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo priznavata svojim vlagateljem ali vlagateljem katere koli tretje države.
3. Pogodbenici na svojem ozemlju vlagateljem druge pogodbenice priznavata glede upravljanja, vzdrževanja njihovih naložb in razpolaganja z njimi tako obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo glede upravljanja, vzdrževanja njihovih naložb in razpolaganja z njimi priznavata svojim vlagateljem ali vlagateljem katere koli tretje države.
4. Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena imata pogodbenici v zvezi s priznavanjem nacionalne obravnave pravico določiti področja ali dejavnosti, ki so omejene ali prepovedane za tuje naložbe. Te omejitve ali prepovedi ne veljajo za naložbe, ki so bile izvedene na ozemlju ene od pogodbenic pred uveljavitvijo takšne omejitve ali prepovedi.
5. Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi oziroma nacionalna obravnava, določena v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, ne velja za prednosti, ki jih pogodbenica daje ali jih bo dajala v prihodnje na podlagi:
a) udeležbe v prostotrgovinski coni, carinski ali gospodarski uniji;
b) sporazumov Ruske federacije z državami, ki so bile del Zveze sovjetskih socialističnih republik;
c) sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ali drugih sporazumov o obdavčevanju.

1. Naložbe vlagateljev ene pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice se ne smejo razlastiti, nacionalizirati ali se v zvezi z njimi sprejeti drugi ukrepi z enakim učinkom (v nadaljnjem besedilu “razlastitev”), razen v primerih, ko se takšni ukrepi sprejmejo v javnem interesu v skladu z zakonodajo na nediskriminacijski podlagi in za takojšnje, ustrezno in učinkovito nadomestilo.
2. Nadomestilo mora ustrezati tržni vrednosti razlaščenih naložb tik pred razlastitvijo ali preden je nameravana razlastitev postala splošno znana. Nadomestilo se izplača brez odlašanja v prosto zamenljivi valuti in se neovirano prenese v tujino. Pred izplačilom se k znesku nadomestila prištejejo obresti, zaračunane v skladu z obrestno mero, ki ni nižja od obrestne mere LIBOR, določene za ustrezno valuto.

Za vlagatelje pogodbenice, pri naložbah katerih so nastale izgube zaradi vojne ali drugega oboroženega spopada, državljanskih nemirov ali drugih podobnih dogodkov na ozemlju druge pogodbenice, velja obravnava, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo glede kakršnih koli ukrepov druga pogodbenica priznava svojim vlagateljem ali vlagateljem katere koli tretje države.

1. Vsaka pogodbenica vlagateljem druge pogodbenice po poravnavi ustreznih finančnih obveznosti jamči prost prenos plačil v tujino v zvezi z naložbo, in vključuje zlasti, vendar ne izključno:
a) dohodke, ki so določeni v tretjem odstavku 1. člena tega sporazuma;
b) plačila, opravljena za odplačilo posojil, ki jih pogodbenici priznavata kot naložbe;
c) izkupiček od celotne ali delne likvidacije ali prodaje naložb;
d) nadomestila, predvidena v 4. členu tega sporazuma.
2. Prenosi plačil, navedeni v prvem odstavku tega člena, se opravijo brez odlašanja v prosto zamenljivi valuti po tečaju na dan prenosa v skladu z devizno zakonodajo pogodbenice, na katere ozemlju so bile naložbe izvedene.

Če pogodbenica ali njen pooblaščeni organ kateremu koli svojemu vlagatelju nakaže plačilo na podlagi jamstva, izdanega za naložbo, izvedeno na ozemlju druge pogodbenice, slednja v skladu z zakonom ali pogodbo prizna prenos vseh pravic in terjatev tega vlagatelja na prvo pogodbenico ali na njen pooblaščeni organ.

1. Spori ene pogodbenice z vlagateljem druge pogodbenice, ki nastanejo v zvezi z izvajanjem naložb, se po možnosti rešujejo s pogajanji.
2. Če spor na ta način ne bo rešen v šestih mesecih, se predloži v reševanje:
a) pristojnemu sodišču ali arbitraži pogodbenice, na ozemlju katere so bile naložbe izvedene;
b) ad hoc arbitražnemu sodišču v skladu z Arbitražnimi pravili Komisije Organizacije združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL).

1. Spore v zvezi z razlago in uporabo tega sporazuma pogodbenici rešujeta s pogajanji. Če spor na ta način ne bo rešen v šestih mesecih, ga na zahtevo katere koli pogodbenice obravnava arbitražno sodišče.
2. Arbitražno sodišče se sklicuje za vsak posamezen primer posebej. Pogodbenici imenujeta po enega člana arbitražnega sodišča, ta dva pa skupaj izbereta državljana tretje države za predsednika arbitražnega sodišča. Člana arbitražnega sodišča je treba imenovati v dveh mesecih, predsednika pa v treh mesecih od dneva, ko ena pogodbenica izrazi svojo namero, da obravnavo spora predloži arbitražnemu sodišču.
3. Če potrebna imenovanja niso bila opravljena v rokih, določenih v drugem odstavku tega člena, in če ni dogovorjeno drugače, se pogodbenici lahko obrneta na predsednika Meddržavnega sodišča s prošnjo, da opravi potrebna imenovanja. Če je predsednik Meddržavnega sodišča državljan ene od pogodbenic ali zaradi drugega vzroka ne more opraviti omenjene naloge, bo imenovanja opravil podpredsednik Meddržavnega sodišča. Če je podpredsednik Meddržavnega sodišča državljan ene od pogodbenic ali zaradi drugega vzroka ne more opraviti omenjene naloge, bo imenovanja opravil po funkciji naslednji najstarejši član Meddržavnega sodišča, ki ni državljan nobene od pogodbenic.
4. Arbitražno sodišče odloča z večino glasov. Ta odločitev je zavezujoča. Vsaka pogodbenica krije stroške svojega člana arbitražnega sodišča; stroške predsednika arbitražnega sodišča in preostale stroške pa si pogodbenici delita v enakih delih. Glede vseh drugih vprašanj arbitražno sodišče samostojno določa način svojega dela.

Pogodbenici se lahko na predlog katere koli od njiju posvetujeta o vprašanjih, ki zadevajo razlago ali uporabo tega sporazuma.

Ta sporazum se uporablja za vse naložbe, ki jih vlagatelji ene pogodbenice od 1. januarja 1987. leta izvajajo na ozemlju druge pogodbenice.

Če v skladu z zakonodajo ene pogodbenice ali v skladu z mednarodno pogodbo, katere članici sta obe pogodbenici, za naložbe vlagateljev druge pogodbenice velja ugodnejša obravnava, kot je obravnava, ki jo določa ta sporazum, se uporablja ugodnejša obravnava.

1. Ta sporazum začne veljati z datumom prejema zadnjega pisnega obvestila o tem, da sta pogodbenici izpolnili vse notranjepravne postopke za uveljavitev sporazuma.
2. Ta sporazum velja za obdobje deset let in se vsakokrat samodejno podaljša za obdobje naslednjih pet let, razen če katera koli pogodbenica pisno najmanj dvanajst mesecev pred iztekom tega roka ne obvesti druge pogodbenice o svoji nameri, da odpoveduje veljavnost tega sporazuma.
3. Za naložbe, izvedene pred prenehanjem veljavnosti tega sporazuma, določbe tega sporazuma še naprej veljajo naslednjih deset let od dneva prenehanja veljavnosti tega sporazuma.
Sklenjeno v Ljubljani dne 8. aprila 2000 v dveh izvodih v slovenskem in ruskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni.

Za izvajanje tega sporazuma skrbi Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

* Sporazum v ruskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodnopravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve.