Na podlagi petega odstavka 75. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 45/01) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ratificira se Sklep št. 4 Skupnega odbora po Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o spremembi Protokola 3 k Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, sprejet 21. decembra 2000 v Ljubljani.

Sklep se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*

SKUPNI ODBOR JE
ob upoštevanju Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, podpisanega 12. 12. 1997 v Zagrebu, in še posebej njegovega 38. člena,
glede na določbe Priloge V k Protokolu 3 o spremljanju nadgradnje uporabe harmoniziranih preferencialnih pravil o poreklu blaga,
ker se predlagajo nekatere tehnične spremembe zaradi popravka besedila,
ker je seznam nezadostnih postopkov obdelave in predelave treba spremeniti zaradi zagotovitve pravilnega tolmačenja in je treba upoštevati potrebe po vključitvi nekaterih postopkov, ki prej niso bili vključeni v seznam,
ker je nastala potreba po zagotovitvi sistema ločenega knjigovodskega izkazovanja materialov z in brez porekla ob pogoju pridobitve pooblastila carinskih organov,
ker je treba pregledati določbe v zvezi z zneski, izraženimi v evrih, zaradi pojasnitve postopka in zagotovitve večje stabilnosti ravni zneskov v domači valuti,
ker je treba zato, da bi upoštevali pomanjkanje določenih surovin, popraviti seznam zahtevanih obdelav in predelav, ki jih morajo izpolnjevati materiali brez porekla, da lahko dobijo status blaga s poreklom,
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Določbe v prilogi tega sklepa nadomestijo ustrezne določbe Protokola 3 k Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Ta sklep je sestavni del Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Ta sklep začne veljati na dan prejema zadnjega od uradnih obvestil o izpolnitvi notranjepravnih pogojev za začetek veljavnosti, začasno pa se uporablja od 1. januarja 2001.
Ljubljana, 21.12.2000

Protokol 3 o definiciji pojma “izdelki s poreklom” in načinih upravnega sodelovanja, ki je sestavni del Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, se spremeni kot sledi:
1. Točka i) 1. člena se nadomesti s tem besedilom:
“i) “dodana vrednost” pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s poreklom iz druge pogodbenice ali če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva preverljiva cena, plačana za materiale v Sloveniji ali v Hrvaški.”
2. 6. člen se nadomesti kot sledi:

1. Ne glede na določbe drugega odstavka se šteje, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 5. člena:
a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;
b) razstavljanje in sestavljanje pošiljk;
c) pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksida, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;
d) likanje tekstila;
e) preprosti postopki barvanja in loščenja;
f) luščenje, beljenje, delno ali v celoti, poliranje in glaziranje žit in riža;
g) postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock;
h) lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;
i) brušenje, preprosto drobljenje ali preprosto rezanje;
j) sejanje, prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);
k) preprosto pakiranje v steklenice, konserve, čutare, vrečke, zaboje, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;
l) pritrjevanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo;
m) preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;
n) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;
o) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a) do n);
p) zakol živali.
2. Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave, opravljene na posameznem izdelku, štejejo za nezadostne v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v eni od pogodbenic.
3. Za 18. členom se doda naslednji člen in se ustrezno navede v seznamu vsebine protokola:

1. Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi, nastanejo težave zaradi stroškov ali dejanske izvedbene težave, lahko carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strank za vodenje teh zalog dovolijo tako imenovano metodo “ločenega knjigovodskega izkazovanja”.

2. Ta metoda mora zagotoviti, da je število pridobljenih izdelkov v določenem referenčnem obdobju, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično ločene.

3. Carinski organi lahko tako dovoljenje izdajo pod katerimi koli pogoji, za katere menijo, da so ustrezni.

4. Ta metoda se evidentira in uporablja na podlagi splošnih računovodskih načel, ki veljajo v državi, v kateri je bil izdelek narejen.

5. Koristnik te poenostavitve lahko izda oziroma zaprosi za dokazilo o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom. Na zahtevo carinskega organa koristnik da izjavo o načinu vodenja izdelkov.

6. Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga koristnik kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega koli od pogojev, določenega v tem protokolu. “

4. V prvem stavku prvega odstavka 20. člena se za besedo “izvoznika” doda naslednje: »v nadaljevanju ‚pooblaščenega izvoznika’«.

5. 28. člen se nadomesti s tem besedilom:

1. Za uporabo določb iz točke b) prvega odstavka 19. člena in tretjega odstavka 24. člena v primerih, ko se izda račun v drugi valuti kot evro, vsako leto vsaka od pogodbenic določi zneske v domači valuti te pogodbenice, ki ustrezajo zneskom, izraženim v evrih.

2. Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti v skladu s točko b) prvega odstavka 19. člena ali s tretjim odstavkom 24. člena s sklicevanjem na valuto, v kateri se izda račun, glede na znesek, ki ga je določila ta država.

3. Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti v tisti nacionalni valuti, enaki zneskom, izraženim v evrih, po tečaju na prvi delovni dan v oktobru in se uporabljajo od 1. januarja naslednje leto. Zaradi izvajanja določb drugega odstavka tega člena pogodbenici ob uvozu priznavata ustrezne zneske, ki jih je notificirala določena država ali Evropska komisija.

4. Pogodbenica lahko znesek, ki ga dobi pri preračunu zneska, izraženega v evrih, v nacionalno valuto, zaokroži navzgor ali navzdol. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5%. Pogodbenica lahko obdrži nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti za znesek, izražen v evrih, če je ob letni uskladitvi iz tretjega odstavka pri zamenjavi tega zneska preračunana protivrednost v nacionalni valuti kakršno koli zaokrožitvijo večja za manj kot 15%. Protivrednost v nacionalni valuti lahko ostane nespremenjena, če bi se zaradi preračuna zmanjšala protivrednost v tej nacionalni valuti.

5. Skupni odbor na zahtevo ene od pogodbenic pregleda v evrih izražene zneske. Pri tem pregledu Skupni odbor upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.”

6. Priloga II se spremeni kot sledi:

THE JOINT COMMITTEE,
Having regard to the Free Trade Agreement between the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia, signed on 12 December 1997 in Zagreb, and in particular Article 38 thereof,
Taking into account provisions of Annex V to Protocol 3 on attending the continuation of the implementation of the harmonised preferential rules of origin,
Whereas some technical amendments are proposed in order to correct the text;
Whereas the list of insufficient working and processing needs to be amended to ensure the proper interpretation and to take account of the need to include some operations not covered previously by this list;
Whereas the need has arisen to provide for a system of accounting segregation of originating and non-originating materials, subject to authorisation granted by customs authorities;
Whereas the provisions concerning the amounts expressed in Euro need to be revised in order to clarify the procedure and to provide greater stability for the level of the amounts in national currencies;
Whereas to take account of the lack of production of certain material within contracting Parties, a correction must be made to the list of working and processing requirements which non-originating materials have to fulfil to qualify for originating status
HAS DECIDED AS FOLLOWS:

The provisions in Annex to this decision shall replace the relevant provisions of Protocol 3 to the Free Trade Agreement between the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia.

This decision shall constitute an integral part of the Free Trade Agreement between the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia.

This decision shall enter into force on the date of receipt of the last notification confirming that the respective internal legal requirements for the entry into force have been fulfilled and shall be applied provisionally from 1 January 2001.
Ljubljana, 21. 12. 2000

Protocol 3 on the definition of the concept of ‘originating products’ and methods of administrative cooperation constituting an integral part of the Free Trade Agreement between the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia shall be amended as follows:
1. Article 1 (i) shall be replaced by:
“(i) ‘added value’ shall be taken to be the ex-works price minus the customs value of each of the materials incorporated which originate in the other contracting Party or, where the customs value is not known or cannot be ascertained, the first verifiable price paid for the materials in Slovenia or Croatia.”
2. Article 6 shall be replaced by:

1. Without prejudice to paragraph 2, the following operations shall be considered as insufficient working or processing to confer the status of originating products, whether or not the requirements of Article 5 are satisfied:
(a) preserving operations to ensure that the products remain in good condition during transport and storage;
(b) breaking-up and assembly of packages;
(c) washing, cleaning; removal of dust, oxide, oil, paint or other coverings;
(d) ironing or pressing of textiles;
(e) simple painting and polishing operations;
(f) husking, partial or total bleaching, polishing, and glazing of cereals and rice;
(g) operations to colour sugar or form sugar lumps;
(h) peeling, stoning and shelling, of fruits, nuts and vegetables;
(i) sharpening, simple grinding or simple cutting;
(j) sifting, screening, sorting, classifying, grading, matching; (including the making-up of sets of articles);
(k) simple placing in bottles, cans, flasks, bags, cases, boxes, fixing on cards or boards and all other simple packaging operations;
(l) affixing or printing marks, labels, logos and other like distinguishing signs on products or their packaging;
(m) simple mixing of products, whether or not of different kinds,
(n) simple assembly of parts of articles to constitute a complete article or disassembly of products into parts;
(o) a combination of two or more operations specified in subparagraphs (a) to (n);
(p) slaughter of animals.
2. All operations carried out in a contracting Party on a given product shall be considered together when determining whether the working or processing undergone by that product is to be regarded as insufficient within the meaning of paragraph 1.”
3. The following article shall be inserted after Article 18 and a reference to this article shall be added in the Table of Contents:

“ Article 18a

1. Where considerable cost or material difficulties arise in keeping separate stocks of originating and non-originating materials which are identical and interchangeable, the customs authorities may, at the written request of those concerned, authorise the so-called “accounting segregation” method to be used for managing such stocks.
2. This method must be able to ensure that, for a specific reference-period, the number of products obtained which could be considered as originating is the same as that which would have been obtained if there had been physical segregation of the stocks.
3. The customs authorities may grant such authorisation, subject to any conditions deemed appropriate.
4. This method is recorded and applied on the basis of the general accounting principles applicable in the country where the product was manufactured.
5. The beneficiary of this facilitation may issue or apply for proofs of origin, as the case may be, for the quantity of products which may be considered as originating. At the request of the customs authorities, the beneficiary shall provide a statement of how the quantities have been managed.
6. The customs authorities shall monitor the use made of the authorisation and may withdraw it at any time whenever the beneficiary makes improper use of the authorisation in any manner whatsoever or fails to fulfil any of the other conditions laid down in this Protocol.”
4. In Article 20, paragraph 1, first sentence, the following shall be inserted after ‘exporter’: »hereinafter referred to as “approved exporter”,«
5. Article 28 shall be replaced by:

“Article 28

1. For the application of the provisions of Article 19(1)(b) and Article 24(3) in cases where products are invoiced in a currency other than euro, amounts in the national currencies of the contracting Parties equivalent to the amounts expressed in euro shall be fixed annually by each of the contracting Parties concerned.
2. A consignment shall benefit from the provisions of Article 19(1)(b) or Article 24(3) by reference to the currency in which the invoice is drawn up, according to the amount fixed by the country concerned.
3. The amounts to be used in any given national currency shall be the equivalent in that currency of the amounts expressed in euro as at the first working day of October and shall apply from 1 January the following year. For the purposes of implementing the provisions of paragraph 2 on importation the contracting Parties shall recognize the relevant amounts notified by the country concerned or the European Commission.
4. A contracting Party may round up or down the amount resulting from the conversion into its national currency of an amount expressed in euro. The rounded-off amount may not differ from the amount resulting from the conversion by more than 5 per cent. A contracting Party may retain unchanged its national currency equivalent of an amount expressed in euro if, at the time of the annual adjustment provided for in paragraph 3, the conversion of that amount, prior to any rounding-off, results in an increase of less that 15 per cent in the national currency equivalent. The national currency equivalent may be retained unchanged if the conversion would result in a decrease in that equivalent value.
5. The amounts expressed in euro shall be reviewed by the Joint Committee at the request of any of the contracting Parties. When carrying out this review, the Joint Committee shall consider the desirability of preserving the effects of the limits concerned in real terms. For this purpose, it may decide to modify the amounts expressed in euro.”
6. Annex II shall be amended as follows:

Za izvajanje sklepa skrbita Ministrstvo za finance in Carinska uprava Republike Slovenije.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije -Mednarodne pogodbe.

* Besedilo sklepa v hrvaškem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodnopravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.