Na podlagi četrtega odstavka 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – zakon o ohranjanju narave, 22/00 – zakon o javnih skladih) izdaja minister za okolje in prostor

Ta odredba določa najmanjši obseg in vsebino oskrbe pri opravljanju lokalne javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka (v nadaljnjem besedilu: javna služba).

Z oskrbo kurilnih, dimnovodnih in prezračevalnih naprav (v nadaljnjem besedilu: naprave) se v okviru opravljanja javne službe zagotavlja predvsem boljše zgorevanje goriv, zmanjšanje toplotnih izgub, varstvo ljudi pred zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom v odpadnih plinih in požarno varnost samih naprav in objektov, v katerih so te naprave. Oskrba se nanaša na oskrbo naslednjih naprav:
– male kurilne naprave na vsa goriva, kot jih določajo predpisi o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav;
– pomožne naprave, ki so povezane z obratovanjem malih kurilnih naprav kot so: naprave za pripravo goriva, naprave za čiščenje odpadnih plinov, naprave za odvod ostankov zgorevanja iz kurilne naprave ali iz prostora s kurilno napravo na deponijo;
– naprave za prezračevanje prostorov, v katerih so male kurilne naprave, in naprave za dovod zgorevalnega zraka v malo kurilno napravo, ter naprave za prezračevanje vseh drugih prostorov, kjer poteka prezračevanje na podlagi naravnega ali umetnega obtoka zraka.

Pojmi, uporabljeni v tej odredbi, imajo naslednji pomen:
1. kurilne naprave so kondenzacijski, nizkotemperaturni, toplovodni, vročevodni in parni kotli, plinska trošila, štedilniki, peči, kamini, posebni generatorji toplega ali vročega zraka in druge naprave, v katerih se z zgorevanjem goriv pridobiva toplota. Kurilno napravo sestavljajo kurišče ali več kurišč, vezni kosi, kot so dimniški priključki ali dimnovodi, za odvajanje dimnih plinov skozi odvodnik (v nadaljnjem besedilu: dimnik) in dovodniki zgorevalnega zraka;
2. kurišče je del kurilne naprave, v kateri zgoreva gorivo;
3. naprave za shranjevanje goriva so naprave, ki so potrebne za shranjevanje trdnega, tekočega in plinastega goriva (deponije za trdna goriva, rezervoarji za tekoče gorivo, rezervoarji za plinasto gorivo itd.);
4. naprave za dovod goriva so naprave, ki dovajajo gorivo iz naprav za shranjevanje goriva do kurišča kurilne naprave ali gorilnikov (cevovodi, grelniki goriva, filtri za goriva, črpalke, dnevni rezervoarji, sistemi za transport trdnega goriva itd.);
5. naprave za pripravo goriva (v nadaljnjem besedilu: gorilniki) so naprave, kjer poteka filtriranje goriva, ogrevanje goriva, razprševanje goriva in mešanje goriva z zgorevalnim zrakom;
6. dimnik je cev ali kanal za podtlačno ali nadtlačno odvajanje dimnih plinov, ki ima eno ali več dimnovodnih tuljav;
7. rezervni dimnik je cev ali kanal za odvajanje dimnih plinov, ki nima na nobeni dimnovodni tuljavi priključene kurilne naprave, vendar je vedno v takem tehničnem stanju, da se v primeru priključitve kurišča nanj lahko varno uporablja;
8. iztočnica so čistilna dimniška vratca vgrajena na dnu dimnika, ki so namenjena čiščenju in nadzoru dimnovodne naprave ter odstranjevanju ostankov zgorevanja goriva;
9. čistilna dimniška vratca so vratca dimnika nameščena nad dimniškim priključkom, namenjena kontroli in čiščenju dimovodnih naprav dimnika;
10. čistilna loputa je odprtina s pokrovom na dimniškem priključku namenjena nadzoru in čiščenju dimniškega priključka ali dimovoda za povezavo kurilne naprave z dimnovodno napravo;
11. naprave za čiščenje dimnih plinov so čistilne naprave dimnih plinov, cikloni, filtri, katalizatorji, naprave za odvod kondenzata dimnih plinov in podobno;
12. naprave za odvod ostankov zgorevanja in ostankov goriva so naprave, ki služijo transportu pepela in ostankov goriva iz kurilne naprave ali kotlovnice na deponijo ali v ustrezne posode;
13. prezračevalne naprave so naprave, ki so namenjene prezračevanju prostorov s kurilnimi napravami in dovodu zgorevalnega zraka do kurilnih naprav. Prezračevalne naprave so tudi vse naprave za izmenjavo zraka na podlagi naravnega in umetnega obtoka zraka v bivalnih in drugih prostorih;
14. površine za čiščenje so površine na gorilnikih, v kuriščih, v dimniških priključkih in v dimnikih, ki prihajajo v stik z gorivom, dimnimi plini ali drugimi produkti zgorevanja in jih je potrebno čistiti ter nadzorovati;
15. mehansko čiščenje je odstranjevanje oblog s površin za čiščenje, ki so bile v kontaktu z gorivom, dimnimi plini ali z ostanki zgorevanja, s pomočjo ročnega orodja ali orodja in naprav na električni pogon;
16. kemično čiščenje je odstranjevanje oblog s površin za čiščenje s pomočjo kemičnih sredstev;
17. redno čiščenje je mehansko čiščenje površin za čiščenje, ki se ga opravi med obratovanjem naprav;
18. generalno čiščenje je mehansko ali kemično čiščenje površin za čiščenje, ki se praviloma opravi pred daljšo prekinitvijo obratovanja kurilne naprave ali pred izvedbo antikorozijske zaščite ali pred inšpekcijskim pregledom kurilnih ali prezračevalnih naprav;
19. občasni pregled je pregled naprav, s katerim se ugotavlja, ali je treba opraviti čiščenje in ostale storitve javne službe. S tem pregledom izvajalec javne službe zagotovlja nadzor nad napravami v času obratovanja;
20. redni letni strokovni pregled je pregled vseh naprav v obratovanju in vseh naprav, ki ne obratujejo. S pregledom izvajalec javne službe ugotavlja ali je stanje naprav v skladu z veljavnimi predpisi in evidencami;
21. prvi pregled je pregled pred zagonom nove ali rekonstruirane naprave;
22. izredni pregled je pregled naprav, ki ga opravi izvajalec javne službe na zahtevo inšpektorja ali na zahtevo lastnika ali uporabnika naprav in v primeru dvoma v pravilno obratovanje naprav;
23. redno obratovanje naprav je obratovanje s prekinitvami, ki niso daljše od 10 mesecev;
24. občasno obratovanje naprav je obratovanje s prekinitvami, ki so daljše od 10 mesecev;
25. strokovno mnenje o skladnosti izvedbe naprav po tej odredbi s predpisi, je mnenje, ki ga skupaj s poročilom o prvih meritvah emisij iz male kurilne naprave, če so te predpisane, izvajalec javne službe priloži k dokumentaciji o izvedenih delih ob tehničnem pregledu po predpisih o graditvi objektov.

Izvajalci javne službe morajo v okviru javne službe zagotoviti uporabnikom ali lastnikom naprav (v nadaljnjem besedilu: uporabnik naprave) naslednje storitve:
– prvi pregled pred zagonom nove ali rekonstruirane naprave,
– občasni pregled naprav,
– redni letni strokovni pregled,
– izredni pregled naprav,
– mehansko čiščenje,
– kemično čiščenje,
– redno čiščenje,
– generalno čiščenje,
– izžiganje katranskih oblog,
– protikorozijsko zaščito in
– prve in občasne meritve obratovalnega monitoriga emisij iz malih kurilnih naprav.
Izvajalci javne službe morajo voditi evidence o svojih storitvah na malih kurilnih napravah, dimnovodnih napravah, prezračevalnih napravah, napravah za shranjevanje goriva, napravah za dovod in pripravo goriva in zgorevalnega zraka ter evidence o opravljenih meritvah emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav.

Izvajanje javne službe se mora zagotoviti na celotnem območju občine. Dostop do storitev javne službe mora biti zagotovljen vsem uporabnikom pod enakimi pogoji.
Čas trajanja kurilne sezone se ne začne pred 1. oktobrom in traja največ do 31. maja.
Če na območju občine izvaja javno službo več izvajalcev, se morata upoštevati naslednji merili:
– vsako od območij opravljanja javne službe mora biti prostorsko zaokroženo in s cestno infrastrukturo povezano območje,
– posamezno območje opravljanja javne službe, ne glede na to ali je to znotraj območja ene ali več občin, ne sme obsegati manj kot 3000 lastnikov naprav. Na območju občine, katere velikost ne zagotavlja minimalni obseg opravljanja javne službe iz prejšnjega stavka, se lahko izvaja javna služba za manjši obseg naprav.

Izvajalec javne službe mora uporabnike naprav na območju, na katerem izvaja javno službo, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obveščati o njihovih obveznostih, da:
– za nove ali rekonstruirane naprave zagotovijo prve preglede in prve meritve o emisijah snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, če so te predpisane,
– prijavijo izvajalcu javne službe vsako spremembo na napravah, uporabi vrste goriva in času obratovanja, ki ima za posledico spremembo pri emisijah snovi v zrak,
– dovolijo izvajalcu javne službe prost dostop do naprav in tudi vstop v prostore, kjer so te naprave nameščene,
– na zahtevo izvajalca javne službe omogočijo vpogled v načrte naprav in zgradbe, kjer so naprave nameščene in
– pred čiščenjem naprav pripravijo ognje varne in dovolj velike posode za odlaganje saj, pepela in ostankov goriva.

Redno čiščenje malih kurilnih napravah na trdna goriva, ki redno obratujejo, je treba opraviti v naslednjih rokih:
– redno s presledki najmanj dveh mesecev v času obratovanja za male kurilne naprave do 50 kW,
– redno s presledki najmanj enega meseca v času obratovanja za male kurilne naprave od 50 kW do 1 MW,
– enkrat na dva meseca izven kurilne sezone za male kurilne naprave od 50 kW do 1 MW.
Redno čiščenje malih kurilnih napravah na tekoča goriva, ki redno obratujejo, je treba opraviti v naslednjih rokih:
– najmanj enkrat v kurilni sezoni male kurilne naprave do 50 kW,
– najmanj trikrat v času kurilne sezone male kurilne naprave večje od 50 kW.
Čiščenje malih kurilnih naprav, ki obratujejo skozi vse leto, se opravlja v enakih rokih, kot veljajo za te naprave za redno obratovanje v času kurilne sezone.
Redno čiščenje malih kurilnih naprav na plinasta goriva, ki redno obratujejo, je treba opraviti v naslednjih rokih:
– enkrat na kurilno sezono na malih kurilnih napravah do 100 kW,
– enkrat na tri mesece male kurilne naprave večje od 100 kW.

Ob vsakokratnem čiščenju dimnovodnih tuljav dimnika je treba očistiti vse iztočnice dimnovodnih tuljav.

Pogostejše čiščenje, kot je določeno v 7. členu te odredbe, se opravlja v enkrat krajših rokih, kot jih določa 7. člen te odredbe.
Pogostejše čiščenje se izvaja samo v primerih, ko mala kurilna naprava obratuje s pomanjkljivostmi, in dokler niso pomanjkljivosti odpravljene.
Pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka, zaradi katerih izvajalec javne službe pogosteje izvaja čiščenje kurilnih naprav, so:
– pri malih kurilnih napravah na trdna goriva;
– preseganje mejnih vrednosti za dimno katransko število in prah;
– prisotnost žlindre (staljeni pepel);
– prisotnost ostalih oblog, ki zmanjšujejo intenziteto prenosa toplotne energije na kurilno napravo;
– pri malih kurilnih napravah na tekoča goriva;
– preseganje mejnih vrednosti za dimno število;
– prisotnost oljnih derivatov v dimnih plinih;
– prisotnost oblog, ki zmanjšujejo intenziteto prenosa toplotne energije na kurilno napravo;
– pri malih kurilnih napravah na plinasta goriva;
– preseganje mejnih vrednosti za dimno število;
– prisotnost oblog, ki zmanjšujejo intenziteto prenosa toplotne energije na kurilno napravo.

Za male kurilne naprave in dimnovodne tuljave, ki se uporabljajo samo občasno, se roki rednega čiščenja določijo na podlagi časa obratovanja, pri čemer se smiselno upošteva roke za čiščenje iz 7. člena te odredbe.

Dimnovodne tuljave, na katere niso priključene kurilne naprave, je treba očistiti, če se ob letnem strokovnem pregledu ugotovi, da je čiščenje potrebno.
Za rezervne ali dimnovodne naprave, na katere niso priključene kurilne naprave, je treba zagotovoti mehansko čiščenje pred priključitvijo kurilnih naprav.

Če se male kurilne naprave redno čistijo samo enkrat na leto, se takrat opravi generalno čiščenje.
Enkrat na leto izvajalec javne službe opravi generalno čiščenje malih kurilnih naprav s toplotno močjo nad 50 kW ne glede na vrsto goriva.
Generalno čiščenje se opravi tudi po naročilu uporabnika naprav ali na zahtevo pristojnih inšpektorjev.
Generalnega čiščenja se ne izvaja v času kurilne sezone, če naprava redno obratuje, razen če je generalno čiščenje zahteval lastnik naprav ali pristojni inšpektor.
Namesto mehanskega čiščenja se ob generalnem čiščenju lahko opravi kemično čiščenje malih kurilnih naprav, vendar mora izvajalec pridobiti soglasje uporabnika.
V primeru kemičnega čiščenja naprav je potrebno upoštevati tudi predpise s področja varstva okolja glede izpuščanja kemičnih sredstev, ki se uporabljajo za čiščenje v okolico ali kanalizacijo.

Enkrat na leto je treba očistiti naprave za dovod zgorevalnega zraka in naprav za prezračevanje prostorov z malo kurilno napravo (kanali za dovod zgorevalnega zraka in prezračevalne odprtine ter zračniki).
Naprave za prezračevanje bivalnih in ostalih prostorov, pri katerih je izmenjava zraka na osnovi naravnega ali umetnega obtoka, je treba očistiti, če je bilo ob rednem letnem strokovnem pregledu ugotovljeno, da je čiščenje potrebno.
Čiščenje mora izvajalec javne službe opraviti tudi na zahtevo pristojnega inšpektorja ali uporabnika naprav.

Izžiganje katranskih oblog s površin za čiščenje je treba izvesti, ko katranskih oblog ni mogoče več odstraniti z orodjem za mehansko čiščenje. Izžiganje predlaga uporabniku izvajalec javne službe.
V zvezi z izžiganjem katranskih oblog se mora zagotoviti, da:
– izvajalec javne službe pred izžiganjem katranskih oblog in saj v dimnikih obvesti o času in kraju izvajanja storitve najbližjo gasilsko enoto ali najbližjo policijsko postajo,
– se oblog v dimnikih ne izžiga v mraku, ponoči, ob močnem vetru, izredno suhem vremenu ali izredno mrzlem vremenu oziroma v primerih, ko je povečana požarna nevarnost,
– ima izvajalec javne službe v neposredni bližini dimnika, v katerem izvaja izžiganje, ustrezne pripomočke za gašenje, ki so primerni in potrebni v primeru intenzivnejšega vžiga oblog v napravah,
– izvajalec javne službe pred izžiganjem oblog preveri pravilnost gradnje dimnika in objekta glede požarne varnosti,
– izvajalec javne službe preneha z izžiganjem oblog, če ugotovi, da bi lahko prišlo do prevelikih poškodb naprav, ki jih izžiga ali prevelike požarne nevarnosti,
– po končanem izžiganju izvajalec dimnikarske službe preveri, če obstaja morebitna požarna nevarnost in jo tudi odstrani,
– je izžiganje je končano, ko izvajalec javne službe zagotovi, da ni več požarne nevarnosti.

Prvi pregled naprav iz 2. člena te odredbe opravi izvajalec javne službe pred njihovim zagonom, če gre za nove ali rekonstruirane naprave. Po zaključku pregleda izvajalec javne službe izda uporabniku poročilo o prvem pregledu.

Občasni pregled naprav opravi izvajalec javne službe ob rednem obhodu, če čiščenje ni potrebno. O občasnem pregledu izda uporabniku pisno poročilo o očiščenosti pregledanih naprav.
V primeru, da pri občasnem pregledu izvajalec javne službe ugotovi, da je čiščenje potrebno, čiščenje tudi opravi, obračuna pa samo čiščenje.

Izvajalec javne službe enkrat letno opravi letni strokovni pregled vseh naprav iz 2. člena te uredbe. S pregledom ugotovi, ali je stanje naprav v skladu z veljavnimi predpisi in evidencami, ki jih vodi.
Po opravljenem pregledu izda izvajalec dimnikarske službe uporabniku naprave poročilo o letnem pregledu, v katerem je potrjeno, da naprava ustreza predpisom.
V primeru pomanjkljivosti je potrebno v poročilu letnega strokovnega pregleda določiti rok za odpravo le-teh in o rokih odprave pomanjkljivosti obvestiti uporabnika naprav.

Letni strokovni pregled se opravi za naprave, ki obratujejo skozi vse leto, praviloma izven kurilne sezone.
Za male kurilne naprave na trdna, tekoča in plinasta goriva z nazivno toplotno močjo do 50 kW, ki obratujejo samo v kurilni sezoni, se letni strokovni pregled opravi praviloma ob zadnjem čiščenju v kurilni sezoni.
Na napravah za odvod kondenzata dimnih plinov malih kurilnih naprav toplotne moči večje od 50 kW.

Izredni pregled opravi izvajalec javne službe na zahtevo pristojnega inšpektorja. Pri izrednem pregledu se preveri, ali naprava obratuje skladno z vsemi predpisi in z določili dokumentacije, na podlagi katere je bilo izdano dovoljenje za uporabo naprave ali objekta, v katerem je naprava.
Izredni pregled izvajalec javne službe zaključi z izdelavo in predajo poročila o izrednem pregledu pristojnemu inšpektorju.
V primeru pomanjkljivosti mora izvajalec javne službe v poročilu o izrednem pregledu določiti rok za odpravo le-teh.

Na malih kurilnih napravah, ki so plinski grelniki za pripravo sanitarne vode ali kombinirani plinski grelniki za ogrevanje in pripravo sanitarne vode z atmosferskimi gorilniki in prekinjevalnikom vleka, ki so odvisni od zraka v prostoru, se mora enkrat letno preveriti kakovost zgorevanja, oziroma opraviti meritve vsebnosti ogljikovega monoksida v dimnih plinih.
V primeru, da je v dimnih plinih male kurilne naprave iz prejšnjega odstavka presežena vrednost 200 mg/m3 za ogljikov monoksid v dimnih plinih, se morajo opraviti ponovne meritve v roku šestih tednov. Ponovne meritve se opravijo z namenom, da se ugotovi, ali je uporabnik naprave odpravil pomanjkljivosti. Če tudi ob ponovnih meritvah emisije ogljikovega monoksida presegajo 200 mg/m3, mora izvajalec javne službe o tem obvestiti pristojnega inšpektorja.
Če izvajalec javne službe ugotovi, da je nevarnost zastrupitve zaradi emisij dimnih plinov velika ali da kocentracija ogljikovega monoksida v dimnih plinih presega vrednost 600 mg/m3, obvesti o tem pristojno inšpekcijsko službo.

Enkrat letno izvajalec javne službe opravi letni strokovni pregled dimovodnih naprav in naprav za dovod zgorevalnega zraka ter naprav za prezračevanje prostora, kjer so nameščeni plinski grelniki za pripravo sanitarne vode ali kombinirani plinski grelniki za ogrevanje in pripravo sanitarne vode z atmosferskimi gorilniki in prekinjevalnikom vleka.
Po opravljenem pregledu izda izvajalec javne službe uporabniku naprave poročilo o letnem strokovnem pregledu, v katerem je potrjeno, da naprava ustreza predpisom.
V primeru pomanjkljivosti je potrebno v poročilu letnega strokovnega pregleda določiti rok za odpravo le-teh.
V primeru hujših kršitev ali nespoštovanja rokov za odpravo pomanjkljivosti izvajalec javne službe obvesti pristojno inšpekcijsko službo.

V primeru plinskih grelnikov z atmosferskimi gorilniki ter odvodom dimnih plinov s pomočjo ventilatorja (tako imenovane turbo izvedbe plinskih grelnikov), kateri niso odvisni od zraka v prostoru, se izvajajo meritve CO in ostalih toplotno-tehničnih karakteristik plinskega grelnika na vsake dve leti.

Prve meritve emisij v zrak se izvedejo v času prvega pregleda po predpisu o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
Občasne meritve emisij v zrak se praviloma izvajajo v času rednega pregleda na način in v rokih iz predpisa o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
Občasne meritve emisij se izvajajo v obdobju obratovanja naprav. Občasne meritve emisij iz kurilnih naprav, ki obratujejo samo v kurilni sezoni, se praviloma opravijo v kurilni sezoni.
Merilno mesto na napravi zagotovi uporabnik kurilnih naprav, na podlagi načrta izvajalca dimnikarske službe, oziroma ga na napravi izvede izvajalec javne službe, če to ne predstavlja zahtevnejšega posega.
Izvajalec dimnikarske službe občasne meritve emisij zaključi z izdelavo in predajo poročila o meritvah emisij uporabniku naprave. Poročilo mora biti izdelano skladno z določbami predpisa o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

Pregled naprav za shranjevanje goriva in dovod goriva je treba opraviti najmanj enkrat na leto, in sicer ob letnem strokovnem pregledu. Pregled se opravi vizualno.
Če so pri pregledu ugotovljene pomanjkljivosti, se jih zapiše v poročilo o letnem strokovnem pregledu kurilnih naprav in navede tudi rok za odpravo le-teh. V primeru hujših kršitev veljavnih predpisov predstavnik dimnikarske službe obvesti inšpektorja, pristojnega za varstvo okolja.

Protikorozijsko zaščito opravi izvajalec javne službe na zahtevo uporabnika, običajno po generalnem čiščenju.
Izvajalec javne službe mora na zahtevo uporabnika posredovati strokovna mnenja s področja vzdrževanja in uporabe naprav, pri vgradnji naprav ali njihovi rekonstrukciji.

Izvajalec javne službe mora izvajati javno službo skladno s programom oskrbe, v katerem se določita obseg in vsebina oskrbe ter način zagotavljanja storitev.
Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o:
– naseljih in številu uporabnikov, katerim se zagotavljajo storitve javne službe,
– številu in vrsti naprav ter obsegu storitev javne službe in
– rednem obveščanju in drugih načinih in vsebinah seznanjanja uporabnikov storitev javne službe.
Če je izvajalec javne službe javno podjetje, mora biti program iz prvega odstavka tega člena sestavni del predpisanega programa za obvladovanje kakovosti poslovanja.
Če lokalna skupnost zagotavlja izvajanje javne službe s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava, mora biti predložitev programa iz prvega odstavka tega člena eden od pogojev javnega razpisa za pridobitev koncesije.

Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
– prvih pregledih naprav,
– občasnih pregledih naprav,
– rednih letnih strokovnih pregledih,
– izrednih pregledih naprav,
– mehanskem čiščenju,
– kemičnem čiščenju,
– rednem čiščenju,
– generalnem čiščenju,
– izžiganjem katranskih oblog,
– protikorozijski zaščiti in
– prvih in občasnih meritvah obratovalnega monitoriga emisij iz malih kurilnih naprav.
Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidenci iz prvega odstavka tega člena za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.
Izvajalec javne službe mora Agenciji Republike Slovenije za okolje najkasneje do 31. marca posredovati poročilo o opravljenih storitvah in o emisijah naprav ter porabljenemu gorivu za preteklo koledarsko leto. Obliko in vsebino poročila določi minister, pristojen za okolje, v posebnem navodilu za oddajo letnih poročil izvajalcev javne službe po tej odredbi.

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.