Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/85, 44/97) ter 14. člena statuta Občine Odranci (Uradni list RS, št. 20/01) je Občinski svet občine Odranci na seji dne 14. 12. 2001 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za Občino Odranci, ki jih je v novembru 2001 izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o. iz Murske Sobote pod št. 21/01-PUP/OD.

Prostorski ureditveni pogoji za Občino Odranci (v nadaljevanju: PUP za Občino Odranci) so izdelani v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje Občine Odranci (Uradni list RS, št. 66/01).

PUP za Občino Odranci vsebujejo:
1. Tekstualni del s prilogami:
– obrazložitev
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij
2. Grafični del:

– pregledna karta območja urejanja       M 1:25000
– prikaz območij urejanja naselja        M 1: 2500

Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– meje območij urejanja in veljavnost
– funkcijo območij
– merila in pogoje za:
– vrsto posegov v prostor
– urbanistično oblikovanje posegov v prostor
– arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav
– urejanje komunalne in energetske infrastrukture
– prometno urejanje
– druge posege, ki spreminjajo prostor
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine
– varovanje in izboljšanje okolja
– urejanje prostora za potrebe obrambe in zaščite ter
– odstopanja.
Merila in pogoji, določeni v tem odloku so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije za posamezen poseg v prostor na območju, ki ga ureja.

Meja območja urejanja poteka po zunanjem robu katastrske Občine Odranci, ki je istočasno meja občine.
PUP veljajo za celotno naselje Odranci, ter za odprti prostor (kmetijska, gozdna in ostala zemljišča).
Veljavnost PUP je začasna in neomejena. Začasno in s posebnimi pogoji veljajo PUP za območje obrtne cone, za katero je predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta. Za vsa ostala območja veljajo PUP neomejeno.
Območje, ki se že ureja s prostorskim izvedbenim načrtom in zanj PUP ne veljajo, je območje stanovanjske gradnje in zanj velja zazidalni načrt za del naselja Odranci (Uradne objave, št. 12/90).

Območje obdelave obsega nižinsko Dolinsko, kjer naravne danosti pogojujejo močno razvito kmetijsko funkcijo, predvsem poljedelstvo, ki je v odprtem prostoru najpomembnejša dejavnost. Med prevladujočimi kmetijskimi površinami leži edino naselje Odranci, ki je s postopnim zgoščevanjem preraslo v gručastno obliko.
Gozdne površine so strnjene kot vetrni pasovi južno od naselja, sicer pa kot manjše združbe spremljajo vodotoke in rob naselja.
Na podlagi naravnih in ustvarjenih danosti je v dolgoročnem planu Občine Lendava glede na funkcijo območja določena namenska raba zemljišč za:
A) – poselitveno območje – zazidana in nezazidana stavbna zemljišča v ureditvenem območju naselja Odranci,
B) – odprti prostor – območja kmetijskih zemljišč in gozdov, vodne površine, infrastrukturni objekti, gramoznica,
C) – območja, ki segajo preko osnovnih območij – varstveni pasovi, območja naravne in kulturne dediščine, infrastrukturni koridori, raziskovalno območje.

A) Naselje Odranci
V naselju Odranci so vključene vse dejavnosti, ki so vezane na bivanje in delovanje prebivalstva v območju s pretežno kmetijsko dejavnostjo. Namenjeno je predvsem gradnji stanovanjskih in kmetijskih objektov ter gradnji in ureditvam, ki dopolnjujejo stanovanjsko in kmetijsko funkcijo (oskrbni, poslovni, obrtni in servisni objekti) ter rekreacijske površine. Ožjih območij po pretežni dejavnosti ni možno definirati, ker se dejavnosti prepletajo.

B) Odprti prostor
Odprti prostor delimo v skladu z namensko rabo iz prostorskih sestavin planov v kmetijska zemljišča (najboljša in ostala kmetijska zemljišča), gozdna zemljišča, vodne površine in površine infrastrukturnih objektov ter površino sanirane gramoznice.
1. Kmetijska zemljišča
Najboljša kmetijska zemljišča so zemljišča z najširšo možnostjo rabe in so namenjena izključno kmetijski rabi. Večinoma so to njivske površine. V grafičnih prilogah so označene z oznako 1.
Ostala kmetijska zemljišča so manj kvalitetna kmetijska zemljišča, pretežno travniki in pašniki. V grafičnih prilogah so označena z oznako 2.
Za nekatera zemljišča so v planskih dokumentih predvidene kmetijske operacije (namakanje, komasacije) za izboljšanje kvalitete zemljišč.
2. Območja gozdov so zemljišča porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno funkcijo. V obravnavani občini je to predvsem varovalna funkcija, saj gre za manjše gozdove med kmetijskimi zemljišči in ob vodotokih. V grafičnih prilogah so gozdovi označeni s šifro G.
3. Vodne površine so površine nižinskega potoka (Črnca) in jarkov, ki so del prevladujoče rabe in v grafičnih prilogah niso posebej označeni. Vodna površina je tudi opuščena gramoznica. Oznaka za vodne površine je V.
4. Površine infrastrukturnih objektov so predvsem ceste, ki so pretežno vključene v poselitveno območje, v odprtem prostoru pa so del prevladujoče rabe. Ceste so razvrščene v kategorije na podlagi uredbe o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98) in odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Odranci (Uradni list RS, št. 76/00).
Upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest ureja odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 98/99).
Kategorizirana državna cesta na obravnavanem območju je magistralna cesta – glavna cesta I. reda št. 3 (M. Sobota – Lendava – Dolga vas).
Varovalni pas glavne ceste G-3 sega na obe strani ceste, merjeno od cestnega sveta 25 m.
Kategorizirane občinske ceste so lokalne ceste (LC) in javne poti (JP).
Varovalni pas lokalnih cest je 6 m, javnih poti pa 4 m, merjeno od cestnega sveta na vsako stran ceste.
5. Ostala območja
V planskih dokumentih je posebej opredeljeno tudi zemljišče opuščene gramoznice, ki je urejena v rekreacijske namene in je označena tudi kot vodna površina.
Kot območje z določeno namembnostjo je opredeljena tudi rekreacijska cona severno od naselja.

C) Območja, ki segajo preko osnovnih območij
1. Varstveni pasovi zajetij pitne vode
Vodno zajetje v Odrancih, iz katerega se oskrbuje celotno naselje, ima določene varstvene pasove.
2. Zavarovana območja naravne dediščine
V Občini Odranci ni zavarovanih območij naravne dediščine.
3. Zavarovana območja in objekti kulturne dediščine
Kulturna dediščina je na obravnavanem območju evidentirana v zbirnem registru kulturne dediščine in delno zavarovana z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93).
4. Raziskovalni prostor
Celotno območje obdelave je opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto, plin in geotermalne vode, in sicer na podlagi Strokovne podlage za raziskovalni prostor (št. 2/86 – SP/Le, ZEU – M. Sobota).
5. Koridori in varovalni pasovi obstoječih in predvidenih linijskih infrastrukturnih objektov in naprav
Širine varovalnih pasov linijskih infrastrukturnih objektov so določene z zakonodajo, ki obravnava posamezni objekt in s funkcionalnim zemljiščem, ki je potrebno za gradnjo in vzdrževanje. Varovalni pasovi kategoriziranih državnih cest segajo na obe strani ceste, merjeno od cestnega sveta – za glavno cesto 25 m in za državne kolesarske poti 5 m (zakon o javnih cestah – Uradni list RS, št. 29/97). Varovalni pasovi občinskih cest znašajo obojestransko od roba cestnega sveta za lokalne ceste 6 m, za javne poti pa 4 m.
Oddaljenost od daljnovodov z nazivno močjo do 110 kV znaša za stanovanjske stavbe 4 m, varnostna višina pa 5 m, oziroma v skladu z določili pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 110 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88).
Koridor plinovoda znaša 20 m.

Vrsto posegov delimo glede na funkcijo prostora po območjih, navedenih v 7., 8. in 9. členu tega odloka.
A) Poselitveno območje naselja
V naselju Odranci, ki je v prostorskih sestavinah planov opredeljeno kot območje zazidanih ali nezazidanih stavbnih zemljišč, za katere ni predvidena izdelava izvedbenih načrtov, so dopustni naslednji posegi:
– sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;
– nadomestna gradnja objektov in naprav
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov naprav in omrežij;
– novogradnja, dozidava in nadzidava vseh vrst objektov (dopolnilna gradnja);
– novogradnja pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov v sklopu že obstoječih objektov;
– sprememba namembnosti objektov in prostorov za proizvodno, kmetijsko, obrtno, servisno ali trgovsko dejavnost;
– odstranitev dotrajanih objektov in naprav;
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo;
– postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne in druge prireditve;
– postavitev obeležij in spomenikov;
– postavitev in odstranitev ograj;
– ureditev prometnih in zelenih površin;
– komunalne ureditve;
– vodnogospodarske ureditve;
– parcelacija zemljišč.
Nadomestna gradnja je gradnja objekta, ki se gradi na mestu obstoječega ali tik do obstoječega objekta in ohranja proporcialno tlorisno razmerje obstoječega objekta.
V centralnem delu naselja in v bližini šolskega kompleksa ni dopustna gradnja večjih kmetijskih objektov (hlevov).

Na območju predvidenega izvedbenega načrta za obrtno-servisno cono niso dopustni posegi, ki bi vplivali na poznejše kompleksne ureditve območja.
Do sprejema zazidalnega načrta so dopustni naslednji posegi:
– novogradnja, dograditev in nadomestna gradnja infrastrukturnih objektov in naprav,
– odstranitev objektov in naprav za potrebe priprave zemljišča,
– pripravljalna dela za predvidene posege,
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah,
– vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in površin.

B) Območja odprtega prostora
1. Kmetijska zemljišča
a) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi, so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi:
– vzdrževalna dela, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah ob pogoju, da funkcionalno zemljišče v pretežni meri sega na obstoječe stavbno zemljišče v sklopu domačije
– vodnogospodarske ureditve
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva
– ureditev travnatih rekreacijskih in športnih površin
– postavitev začasnih ograj
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva (rastlinjaki)
– ureditev rekreacijskih in turističnih poti po obstoječih poteh.
b) Na ostalih kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah
– gradnja in dograditev infrastrukturnih objektov in naprav
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih domačijah, ob pogoju, da funkcionalno zemljišče objekta sega pretežno na obstoječo stavbno zemljišče
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva
– ureditev rekreacijskih in športnih površin
– vodnogospodarske ureditve
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva, turizma, športnih in drugih prireditev
– postavitev in odstranitev ograj
– odstranitev obstoječih objektov in naprav
– ureditev rekreacijskih in turističnih poti.

2. Območja gozdov
Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi:
– novogradnja ali dograditev objektov in naprav za gozdarsko, lovsko, turistično ali športno dejavnost
– vzdrževalna dela, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav
– vodnogospodarske ureditve
– ureditev rekreacijskih in turističnih poti
Odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.
Za vse posege v gozdne površine je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.

3. Območja vodnih površin
Na območjih vodnih površin (potok Črnec in pritočni jarki) in na površinah, ki jim pripadajo so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela
– vodnogospodarske ureditve
– ureditve manjših zajemališč požarne vode
Odstranitev vegetacije z obvodnih zemljišč ni dopustna.

4. Območja infrastrukturnih objektov in varovalnih pasov
Na območjih infrastrukturnih objektov (ceste) so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč
– gradnja kolesarskih in peš površin
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij
– gradnja servisnih objektov.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljalec tega objekta.

5. Ostala območja
Na območju gramoznice so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela
– postavitev začasnih pomožnih objektov in naprav
– postavitev ograj
– odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije
– ureditev manjših zajemališč požarne vode.
Na območju rekreacijske cone so dopustni naslednji posegi:
– novogradnja in dogradnja že obstoječih športnih in rekreacijskih objektov
– ureditev manjših športnih igrišč
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo
– postavitev začasnih montažnih objektov za prireditve
– komunalne ureditve
– postavitev ograj
– dopolnilna zasaditev.

C) Območja, ki segajo preko osnovnih območij
1. Območja in objekti kulturne dediščine
Kulturna dediščina je v Občini Odranci zavarovana z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju (bivše) Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93) ter evidentirana v registru kulturne dediščine na območju Občine Odranci. Vsa območja in objekti so razvidni iz grafičnih prilog.
Na zavarovanih območjih in objektih so dopustni posegi pod pogoji, ki jih predpisuje varstveni režim ali pod posebnimi pogoji pristojne varstvene službe.
Za vse posege na zavarovanih objektih in območjih kulturne dediščine si je pred posegi potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje na projektno dokumentacijo od pristojnega zavoda. Kulturnovarstveno soglasje je potrebno pridobiti tudi za posege, ki vplivajo ali je utemeljeno pričakovati, da bodo vplivali na varstvo, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine.

2. Raziskovalni prostor
Na celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode, pod pogoji zakona o rudarstvu. Dopustne so tudi raziskave ležišč drugih rudnin in surovin.
Na celotnem območju, razen na ožjem varstvenem območju zajetja pitne vode, so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini in podtalju.

3. Koridori obstoječih linijskih infrastrukturnih objektov in naprav
Na območjih komunalnih, energetskih in prometnih varovalnih pasov so dopustni vsi že našteti posegi za posamezne namenske površine pod pogoji, ki jih predpisuje upravljalec posamezne naprave oziroma pod pogoji področne zakonodaje.
Za vse posege v varovalnih pasovih kategoriziranih in lokalnih cesti z 8. člena tega odloka je potrebno pridobiti soglasje upravljalca.

Posege na območju naselja ter posege na območjih ostalih površin, ki pomenijo gradnjo, oblikujemo v skladu s prostorskimi (urbanističnimi) merili in pogoji, ki določajo:
– namembnost, velikost in lego gradbenih parcel ter velikost funkcionalnih zemljišč
– odmike med objekti in parcelnimi mejami
– ureditev parcele
– dovozne priključke
– postavitev ograj
– postavitev kioskov, stojnic in objektov ulične opreme.
Prostorska merila za določanje gradbenih parcel, velikosti funkcionalnih zemljišč ter za odmike se določijo v lokacijski dokumentaciji za vsak posamezen primer. Pri posegih, ki pomenijo gradnjo, je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost obstoječih in predvidenih objektov ali naprav na obravnavani parceli
– obstoječo pozidavo na obravnavani in sosednjih parcelah
– obstoječo infrastrukturo in obstoječo zasaditev
– dovozni priključek na javno cesto
– tradicionalno zasnovo razporeditve objektov na parceli.

Stavbna parcela
Velikost, oblika in lega stavbne parcele se določa ob upoštevanju koncepta obstoječe tlorisne zasnove določenega območja, ter zavisi od namembnosti, velikosti in zmogljivosti objektov in naprav na predmetnem zemljišču.
Širina stavbne parcele ob cesti ne sme biti manjša od 16 m. Za individualne stanovanjske objekte je širina parcele lahko manjša ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni odmiki.
Stanovanjski objekti se morajo graditi ob cesti, ostali (gospodarski objekti, pritikline in pomožni objekti) pa v notranjosti parcele. Izjemoma se stanovanjski objekti lahko gradijo v drugi vrsti le, če so na sosednjih parcelah že taki objekti in če imajo zagotovljen dovoz z javne ceste.
Ob cesti se lahko gradijo tudi proizvodni in servisni objekti, ob pogoju, da s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje stanovanjske objekte.

Funkcionalno zemljišče
Funkcionalno zemljišče mora zagotavljati vse potrebne površine za dejavnost v obstoječih in bodočih objektih ter omogočati vzdrževanje objekta. Če funkcionalnega zemljišča ni mogoče zagotoviti znotraj obravnavane parcele, se lahko to predvidi na drugem za to ustreznem zemljišču, vendar v oddaljenosti manj kot 30 m.
Funkcionalno zemljišče za stanovanjske objekte in stanovanjske pritikline sega do 2 m od fasade, širina dovoza je 3 m. Za kmetijske proizvodne objekte (hleve) in za ostale proizvodne ali servisne objekte (obrtne, servisne delavnice) sega funkcionalno zemljišče do 4 m od fasade, širina dovoza je 4 m.

Funkcionalna zemljišča, ki izhajajo iz dejavnosti so predvsem parkirišča. Le-ta se določijo ob vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali spremembi zmogljivosti objekta ali naprave. Pri tem je potrebno upoštevati naslednje kriterije:

--------------------------------------------------------------------
Dejavnost                       Število parkirnih mest (PM) na enoto
--------------------------------------------------------------------
stanovanjski objekti
– enodružinske hiše             1 PM
– večstanovanjski objekti       1 PM za stanovanje
--------------------------------------------------------------------
poslovni prostori (pisarne)     1 PM na 30 m2 netto površine
--------------------------------------------------------------------
prodajni prostori               1 PM na 30 m2 koristne površine
nakupovalni center              1 PM na 15 m2 koristne površine
--------------------------------------------------------------------
gostinski objekti               1 PM na 10 sedežev
--------------------------------------------------------------------
gostišča s prenočišči           1 PM na 5 sob in
                                1 PM na 4 sedeže
--------------------------------------------------------------------
prireditveni prostori           1 PM na 5 sedežev
--------------------------------------------------------------------
zdravstveni domovi              1 PM na 3 zaposlene + 1 PM na 30 m2 
                                koristne površine
--------------------------------------------------------------------
šole, vrtci                     1 PM na 2 zaposlena
--------------------------------------------------------------------
industrija, obrt
– industrijski obrati           1 PM na 50 m2 netto površine
– obrtne delavnice, servisi     1 PM na 2 zaposlena
--------------------------------------------------------------------
pokopališča                     1 PM na 20 grobov
--------------------------------------------------------------------

Najmanj eno parkirno mesto, oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb, v skladu s pravilnikom o zahtevah za projektiranje projektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).

Odmiki
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Zagotovljena mora biti osončenost bivalnih objektov (vsaj 2 uri dnevno celo leto).
Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.
Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 1 m, oziroma manj, če s tem soglaša sosed mejaš.
Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti v skladu s cestno-prometnimi predpisi in veljavnimi občinskimi odloki. Odstopanje v odmiku od javnih cest je možno le s soglasjem upravljalca.
Odmiki med objekti znotraj stavbne parcele morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik med objekti na sosednjih parcelah znaša praviloma toliko, kolikor znaša maksimalna višina sosednjih objektov.
Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi) morajo biti vsaj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov.
Gnojne jame in gnojišča morajo biti oddaljena od stanovanjskih objektov oziroma objektov, kjer bivajo ljudje vsaj 12 m.
Pri odmikih nadomestnih gradenj veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.

Dovozni priključek
Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o javnih cestah. Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti za več objektov skupni priključek.
Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število parkirnih mest v skladu s kriteriji iz 23. člena tega odloka.

Ureditev parcele
Pri lociranju novih in nadomestnih objektov in ureditvi parcele je potrebno upoštevati prostorsko zasnovo območja. Ohranjati je potrebno obstoječo vegetacijo. Dopustni so le nujni poseki.
Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
Okolica večstanovanjskih in poslovnih objektov in objektov družbenega standarda mora biti urejena tako, da je funkcionalno oviranim osebam omogočen samostojen in varen dostop.

Ograje
Parcela ali deli parcele so lahko ograjeni. Ograja mora biti postavljena znotraj parc. meje, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje v naselju morajo biti ob cesti praviloma žive ali lesene in ne smejo presegati višine 1,2 m. Postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij je dopustno ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop. Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu.
Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa.
Za postavitev ograj ob vodnogospodarskih objektih ali napravah si je potrebno od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje.
Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča.

Postavitev kioskov, stojnic in objektov ulične opreme
Kioski in stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas. Pri tem je potrebno zagotoviti minimalno funkcionalno zemljišče, ki znaša do 1 m od objekta, oziroma do 3 m na prodajni strani.
Obeležja, verska znamenja, spomeniki, reklamni objekti, neprometni znaki in drugi objekti ulične opreme se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Le-ti se lahko postavijo le v centralnem delu naselja na mestih, ki so za to določena v posebnem odloku. V odprtem prostoru postavitev velikih reklamnih panojev ni dopustna.

Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav določajo:
– tlorisne velikosti in oblike objektov
– višinske gabarite
– obliko in naklon strehe, ter kritino
– oblikovanje in obdelavo fasad.

Tlorisna velikost in oblika
Tlorisna velikost objekta mora biti prilagojena velikosti parcele oziroma velikosti in legi funkcionalnega zemljišča ter namembnosti območja in objekta.
Tlorisna oblika novih stanovanjskih in drugih objektov ter objektov, ki se preurejajo mora biti praviloma podolgovata v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2 ali več. Lahko je lomljena v L ali U. Enako razmerje se mora upoštevati tudi pri gradnji pritiklin.

Višinski gabariti
Pri določanju višine objekta je potrebno upoštevati značilen višinski gabarit naselja. Novi ali dograjeni objekti ne smejo presegati višine bližnjih sosednjih objektov.
Višina individualnih stanovanjskih hiš ne sme presegati 2 stanovanjskih etaž nad terenom.
Višina največ P + 2 nad terenom je dopustna le pri javnih in obrtno-servisnih objektih v centralnih delih naselij.
Pri določanju višine novih objektov in objektov, ki se nadzidavajo je potrebno upoštevati predpisane odmike med objekti in od sosednjih parcelnih mej v skladu z določili 24. člena tega odloka.

Strehe
Obliko, naklon, velikost streh, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja ali dela naselja.
Vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo morajo imeti streho v naklonu (praviloma enakostranične dvokapnice). Enokapne, ustrezno oblikovane strehe so dovoljene le kot podaljšek osnovne strehe nad prizidanimi pomožnimi objekti in pritiklinami v smeri slemena osnovnega objekta.
Naklon strehe mora biti od 30–45 stopinj. Kritina mora biti opečna, oziroma iz materiala, podobnega opeki.
Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta.
Strehe so lahko zaključene s čopom. Nad izkoriščenim podstrešjem je možno odpiranje strešin z mansardami (frčadami), ob pogoju, da imajo naklone enake osnovni strehi.
Strehe nad pomožnimi objekti in pritiklinami morajo biti izvedene na enak način, kot nad osnovnim objektom.
Manjši nakloni strešin so dopustni le na obrtnih, servisnih in večjih javnih objektih. Manjši nakloni so dopustni tudi na večjih kmetijskih proizvodnih objektih (hlevih).
Ravne strehe so dopustne le na objektih namenjenih proizvodni ter na manjših pomožnih objektih.

Oblikovanje in obdelava fasad
Pri novogradnjah in pri posegih na obstoječih objektih se uporabijo avtohtoni, za območje značilni materiali (opeka, les, kamen). V centralnem delu naselja, ob dominantnih objektih in ob zavarovanih objektih kulturne dediščine ni dopustna uporaba materialov kot so obloge iz umetnega kamna, keramične ploščice, fasadne opeke, stekleni zidaki ali drugi umetni materiali.
Pri obdelavi fasad je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– fasade so opleskane v svetli barvi, lahko so obdelane z lesom. Talni zidec je opleskan s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavi),
– ulične fasade do gladke, razen v primerih značilnih uličnih vhodov. Fasadni elementi so enaki in razporejeni enakomerno,
– opleski lesenih detajlov ali delov objektov naj bodo enake barve.

Oblikovanje kioskov in stojnic
Montažni kioski in stojnice so lahko tipske izvedbe. V zaokroženem območju morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe in enake barve, razen, če gre za kratkotrajno začasno postavitev. Pretežno naj bodo ti objekti leseni.

Oblikovanje obeležij, verskih znamenj, spomenikov, reklamnih objektov, neprometnih znakov in drugih objektov ulične opreme.
Pri oblikovanju naštetih objektov je potrebno upoštevati velikostna in oblikovalska merila določenega območja. Napisi in reklame ne smejo presegati velikosti fasad ali fasadnih elementov.
V enem zaokroženem območju morajo biti našteti objekti oblikovani enotno.

Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih zemljiščih, ali zemljiščih, kjer je oprema predvidena.
Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in če ima v bližini priključke za elektriko in kanalizacijo ter rešeno vodooskrbo.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo, električno energijo, kanalizacijo in urejenim zbiranjem in odstranjevanjem komunalnih odpadkov.

Vodooskrba
Vsi predvideni objekti v naselju morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje.
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode.
Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda.

Odvajanje odpadnih voda
Vsi predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, se morajo priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje.
Izjemoma se odplake iz greznic lahko odvažajo na obdelovalne kmetijske površine ob predhodno izdelani presoji, iz katere so razvidne količine in razpolaganje z zadostnimi površinami kmetijskih zemljišč, ter ob upoštevanju pogojev iz uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
Vsebina greznic in gnojničnih jam se ne sme izpuščati direktno v vode, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda. Prav tako se vsebina greznic ne sme odvažati na varstvene pasove pitne vode.
Kjer se bodo urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od ustreznega organa.
Objekti z agresivnejšimi odpadnimi vodami morajo imeti predhodni sistem čiščenja.

Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča).
Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna, brez odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na obdelovalne kmetijske površine v skladu z gnojilnim načrtom in pogojev iz uredbe, navedene v 38. členu tega odloka. Gnojevka se mora takoj podorati.
V naseljih, zaselkih in ob posamičnih stanovanjskih ali gospodarskih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo primerno sanirati v sklopu ostalih ureditev na parceli.

Zbiranje in odstranjevanje odpadkov
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
Zbiranje posebnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisuje pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 20/86, 4/89 in 39/96).

Oskrba z električno energijo
Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v svojem soglasju.
Ob pomembnejših posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami urediti javna razsvetljava.
Novi in nadomestni električni vodi in priključki se v odprtem prostoru izvedejo zračno, v strnjenih naseljih pa tudi zemeljsko.
Za vsako natančnejšo obdelavo je potrebno pridobiti podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.
Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem je potrebno glede na občutljivost posameznega območja preveriti morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu z uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).

Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez
Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za posamezno medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna lokacijska dokumentacija oziroma lokacijski načrt.
V naseljih je v skladu s predpisi dopustna gradnja kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih strokovnih podlag.
Za posamezen poseg v prostor, s katerimi so tangirane telekomunikacijske naprave, je potrebno pridobiti telekomunikacijsko soglasje. Pred gradbenimi in drugimi posegi v območju obstoječih telekomunikacijskih naprav je potrebno izdelati zakoličbo zemeljskega tk omrežja in tk kanalizacije.
Pri novogradnjah in rekonstrukcijah se vodi kablirajo in združujejo z omrežjem CATV.

Plinovodno omrežje
Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag, ki izhajajo iz planskih usmeritev občine.

Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet.
Postavitev ali gradnja nadzemnih prometnih, turističnih in drugih objektov ali naprav ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem varovalnem pasu je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste.
Rekonstrukcija obstoječih cest se mora izvajati na podlagi ustrezne dokumentacije in v skladu s predpisi.
Predvideni priključki na kategorizirano cesto ali sanacija obstoječih, morajo biti izvedeni pravokotno na os kategorizirane ceste z zagotovljeno preglednostjo in tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje cestno telo.
Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope do objektov z vseh strani za primer intervencije in da omogočajo dostope in prehode invalidnim osebam, v skladu s pravilnikom o zahtevah za projektiranje projektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
Parkiranje javnih prometnih vozil (avtobusov) in tovornjakov na območju naselja ni dopustno, razen na mestih, ki so za to določena.
Parkirni prostori, kolesarske steze in pločniki morajo biti fizično ločeni od cestišča.
Objekti, ki so locirani v neposredni bližini javnih površin, morajo na strešni kritini imeti snegobrane.

Merila in pogoji za druge posege, ki začasno spreminjajo prostor, se nanašajo na urejanje površin in območij v vseh namenskih površinah odprtega prostora, in sicer:
– vzdrževalna dela
– ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč
– ureditev ali sanacija sadovnjakov
– manjše regulacije
– gradnja mostov
– ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih ali drugih posegov
– druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvideti in ki trajno ne spreminjajo prostora.
Poleg že navedenih pogojev iz prejšnjih členov tega odloka je pri naštetih ureditvah potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine in krajinskih vrednot, in sicer:
– ohranitev značilne krajinske podobe območja
– ohranitev kvalitetne obvodne vegetacije.
Pri urejanju območij za začasno rabo za določen namen, je potrebno območje po izvedbi posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v prvotno stanje.
Za vse predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage. V postopku priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse pristojne inšpekcijske službe, ki jih določi upravni organ, pristojen za urejanje prostora.
Izvajanje novih izkopov za raziskovalno dejavnost ter izkop gramoza, gline, peska ali drugih naravnih surovin je dopusten ob predhodnih spremembah planskih aktov občine in na podlagi ustrezne prostorske dokumentacije (lokacijska dokumentacija, ureditveni načrt).

Kulturna dediščina
Merila in pogoji za posege na zavarovanih in evidentiranih objektih in območjih kulturne dediščine so definirani v 17. členu tega odloka.

Varovanje in izboljšanje okolja
Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska.
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so:
– nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda;
– prekomerno izpuščanje zračnih emisij;
– nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv;
– divja odlagališča komunalnih odpadkov;
Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te objekte.
Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne emisije (hrup, smrad ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja. Za vse tovrstne posege mora biti v skladu z zakonom o varstvu okolja in na podlagi uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00) izdelano poročilo o vplivih na okolje.
Vse trajne spremembe v krajini, povzročene z gradnjo objektov in naprav ali s spremembo kmetijske rabe na kmetijskih in gozdnih zemljiščih morajo biti ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih posledic na okolje.
Posegi v krajino, ki trajno spreminjajo njeno podobo brez ustreznega dovoljenja pristojne službe niso dovoljeni, četudi gre za vzdrževalna dela, razen, ko gre za izvajanje vzdrževalnih del na vodotokih, ki so nujna za zagotavljanje zahtevane poplavne varnosti prebivalstva.

Varstvo pred hrupom
Pri vseh posegih v prostor, predvsem v bivalnih in naravnih območjih se morajo upoštevati predpisi s področja varstva pred hrupom.
Na podlagi uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) uvrščamo pretežni del območja obdelave v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom, razen območij, ki so označena v grafičnih prilogah, ki so sestavni del odloka. To je kompleks šole in vrtca ter cerkev s pokopališčem, ki jih uvrščamo v območja z II. stopnjo varstva pred hrupom.
Za vse posege, za katere se v lokacijskem postopku ugotovi ali domneva, da bodo povzročali prekomerno obremenitev s hrupom, se izdela ekspertno mnenje, na podlagi katerega se določijo ustrezni ukrepi za zmanjšanje ali odpravo prekomernih vplivov.

Varstvo zraka
Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivno dejavnostjo, ki povzroča prekomerne emisije v zrak, je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
Požarna varnost
V lokacijskem postopku je za vsak poseg za katerega to določi Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. Za območja stanovanjskih in obrtnih gradenj je potrebno izvesti hidrantno omrežje v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). Definirati je potrebno tudi interventne poti ter možnost evakuacije v primeru požara.
Na podlagi pravilnika o metodologiji o določitvi požarne obremenitve je v lokacijski dokumentaciji za vsak poseg, za katerega se ugotovi ali domneva, da bo povzročal požarno obremenitev določi stopnja požarne obremenitve in po potrebi izdela ocena požarne ogroženosti in določijo ustrezni ukrepi.

Varstvo pred poplavami
Občina Odranci leži izven poplavno ogroženih območij.
V bližini vodotokov in vodnih površin je potrebno poplavno varnost preveriti po potrebi v lokacijskem postopku in glede na stanje predpisati ustrezne ukrepe.

Zaklonišča
Nobeno naselje v obravnavanem območju ne dosega 5000 prebivalcev, zato gradnja osnovnih zaklonišč ni obvezna, kar povzema tudi odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v Občini Lendava (Uradni list RS, št. 3/93).

Dopustna so odstopanja od posameznih določil odloka, in sicer:
Odstopanja v odmikih, velikosti funkcionalnega zemljišča in v razporeditvi objektov na parceli so možna, če ni možno zagotoviti v 21., 22., 23. in 24. členu definiranih pogojev in če se z odstopanji ne poslabšajo pogoji funkcioniranja objektov na obravnavani in na sosednjih parcelah.
Odstopanja v odmikih od javnih cest so možna le v soglasju z upravljalcem v primerih, ko že obstoječi objekti odstopajo od zahtevanih odmikov zaradi poenotenja gradbene linije ob cesti.
Odstopanja v odmikih med objekti so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.
Odstopanje v višini in izvedbi ograje je možno tam, kjer so ograje ob sosednjih parcelah že drugačne.
Odstopanja v višini objektov so dopustna, kadar gre za gradnjo objekta, ki zaradi svoje vsebine (namembnosti) mora biti višji od dopustnih višin iz 31. člena tega odloka.
Odstopanja v obliki, naklonu in obdelavi strehe (kritina) so možna izjemoma v delu naselja, kjer so obstoječi objekti že drugače oblikovani in da odstopanja ne rušijo značilne pozidave in da ne spreminjajo značilne vedute naselja.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Z veljavnostjo tega odloka prenehajo veljati:
1. odlok o urbanističnem redu v Občini Lendava (Ur. objave, št. 22/74, sprem. Ur. objave, št. 29/88),
2. odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje izven ureditvenih območij naselij v Občini Lendava, ki ga ne urejamo s prostorskimi izvedbenimi načrti (Ur. objave, št. 28/88).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.