Na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 3. člena odloka o načinu opravljanja gospodarskih javnih služb v Občini Sveta Ana (Uradni list RS, št. 63/00), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93) ter 15. člena statuta Občine Sveta Ana, je Občinski svet občine Sveta Ana na 23. redni seji, dne 15. 12. 2001 sprejel

Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadnih ter padavinskih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, kateri služijo za odvajanje in čiščenje odpadne vode, katera nastaja v gospodinjstvih, industrijskih in pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, katera so priključena na javno kanalizacijsko omrežje in obveznosti in pravice upravljalca in uporabnikov teh objektov in naprav.

Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije,
2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije,
3. odvajanje padavinskih voda v meteorno in javno kanalizacijo,
4. odvajanje industrijskih odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije,
5. čiščenje komunalnih odpadnih voda.

V skladu s 35. členom zakona o gospodarskih službah gospodarsko javne službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Sveta Ana izvaja javno podjetje Nigrad d.d., Maribor (v nadaljevanju besedila: upravljalec).

Za uporabnika javne kanalizacije se šteje vsaka fizična in pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo. Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo objekti in naprave navedene v 6. členu tega odloka, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljiščih.

Javna kanalizacija je celotno kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter je v upravljanju in vzdrževanju upravljalca.

Objekti in naprave uporabnika so:
– kanalizacijski priključek,
– interna kanalizacija,
– začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame), za čas do priključitve na javno kanalizacijo.
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter, da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).

Kanalizacijski priključek poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška in mora biti vedno dostopen upravljalcu zaradi nadzora.
Izgradnjo kanalizacijskega priključka financira uporabnik in je njegova last.

Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška na kanalizacijskem priključku.

Objekti in naprave upravljalca so:
a) sekundarno omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (v stanovanjskih, industrijskih, turističnih in manjših naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem in manjših naseljih);
b) primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali večstanovanjskih ali drugih območjih v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih);
c) magistralno omrežje in naprave:
Magistralno omrežje in naprave, ki zajema omrežje in naprave, ki so regijskega ali medregijskega pomena, in sicer:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
– centralne čistilne naprave.

Upravljalec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9. člena tega odloka ter register kanalskih priključkov.

Pri graditvi objektov javne kanalizacije je obvezna sočasna priključitev in uporaba kanalizacijskega omrežja.
Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice in upravljalcu omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom in revizijskim jaškom.

Upravljalec je dolžan dopustiti priključitev na javno kanalizacijo, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
Če priključitev ni možna, mora upravljalec o tem obvestiti uporabnika.

Upravljalec izdaja soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– za priključitev na javno kanalizacijo,
– za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Upravljalec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije.

Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasja k lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in karakteristike onesnaževanja;
b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, last uporabnika, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
– izračun biokemijske obremenitve,
– opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji.
c) soglasja za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1: 1000 ali 1:500,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– soglasje za prekop cestišča,
– soglasje lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– projekt interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka.
Za pridobitev soglasja za obstoječe objekte se postopa kot je opisano pod točko c) tega člena. Pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.

Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne in padavinske vode ter, da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.

Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji, ko je poravnal vse obveznosti in predložil vso potrebno dokumentacijo.

Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in priključkov nadzira upravljalec.
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede pod nadzorom upravljalca le izvajalec, ki je samo za to usposobljen.
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika javne kanalizacije v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoče le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Investitor graditve objektov kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljalcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska - razmerja itd.),
– izdelan mora biti sanacijski program, razvoj kanalizacijskega sistema, ki se prevzema in izdelan predračun,
– izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne in padavinske vode, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije,
– postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence, knjigovodski podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podaki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
– prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca.
Investitor graditve objektov javne kanalizacije je dolžan poleg objektov in naprav izročiti vso tehnično dokumentacijo, uporabno dovoljenje, soglasje in kataster komunalnih naprav z evidenco priključkov. Upravljalcu mora biti s ceno odvajanja odpadne in padavinske vode ali na drug način zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja.

Upravljalec v soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznosti v zvezi z izvajanjem periodičnih meritev količin in kakovosti odpadne vode.

Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v enaki količini izraženo v m3 in po stopnji onesnaženja v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo, skladno z določili odloka o oskrbi z vodo.

Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov v obračunanem obdobju. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obračun na podlagi standardov se izvede, če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev.

Kadar upravljalec ugotovi, da stopnja onesnaženosti odpadne vode, ki jo uporabnik priključka odvaja v javno kanalizacijo, presega dovoljene meje ali da vsebuje snovi, katerih ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo, lahko uporabnik zahteva od lastnika priključka izvedbo meritev odpadnih voda na priključku.
Meritve, ki so določene v soglasju, izvaja uporabnik sam če je za to pooblaščen izvajalec. Upravljalec predpiše način vzorčevanja, pogostnost meritev in analizne parametre. Meritve, ki so osnova za izračun kanalščine in meritve stopnje onesnaženosti in kvalitete odpadne vode, ki so potrebne zaradi ugotavljanja sprejemljivosti sestave odpadnih voda izvaja upravljalec. Stroške meritev v primeru ugotovitve neustreznosti kvalitete odpadnih voda nosi lastnik priključka.

Upravljalec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna, vendar ne na manj kot vsakih šest mesecev.
O rezultatih meritev je uporabnik dolžan obveščati upravljalca najmanj enkrat letno oziroma do 31. 1. tekočega leta za preteklo leto.

Upravljalec določi način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostost meritev odpadne vode.
Merilno mesto je objekt na priključku uporabnika, ter služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti v skladu z internimi predpisi in tehničnim pravilnikom upravljalca javne kanalizacije.
Uporabnik mora upravljalcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta, pisno zaprositi upravljalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta.
Uporabnik mora upravljalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter pregled delovanja merilnih naprav.

Kadar upravljalec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljalec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.

Vse stroške za meritev odpadne in padavinske vode plača uporabnik javne kanalizacije.

V primeru, da se na objektu oziroma na nepremičnini priključeni na omrežje upravljalca, nahaja več uporabnikov le-ti določijo z medsebojnim sporazumom deleže po kateri plačujejo prispevek za odvajanje in čiščenje odpadnih vod.
O tem so dolžni pisno obvestiti upravljalca kanalizacijskega sistema.

V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
Količina in lastnost industrijske odpadne vode mora biti v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).

Uporabniki so dolžni sproti pisno obveščati upravljalca o rezultatih emisijskega monitoringa svojih odpadnih vod. V ta namen mu redno dostavljajo poročila o preizkušanju in meritvah količine svojih odpadnih vod.

Uporabnik uveljavlja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljalcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.

Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak (greznice, čistilne naprave).
Za gradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi pristojna občinska služba.

Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico. Speljati jih je potrebno v meteorno kanalizacijo, obcestni jarek ali ponikovalnico.
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odplak. Praznjenje objektov se opravlja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno. Na območju varovalnega pasu podtalnice in mineralnih voda, lahko objekte prazni le posebej za to pooblaščena organizacija, ki opravlja gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Pooblaščena organizacija vodi register objektov za čiščenje odplak.
Za končno dispozicijo vsebine objektov za čiščenje odplak, si mora izvajalec oziroma lastnik pridobiti dovoljenje pristojnega organa, razen če se vsebina objektov za čiščenje odplak prazni na komunalno čistilno napravo. V tem primeru se postopek določi s pravilnikom o delovanju čistilne naprave.

Odpadne vode se v nobenem primeru ne smejo odvajati na območje varstvenih pasov podtalnice in mineralnih voda.

Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojiščno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadne vode, ki vsebuje škodljive ali nevarne snovi, določene z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode, pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi ali smernice, ki veljajo v Evropski uniji.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovale kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje zaposlenega osebja,
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala onesnaževanje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo snov in katere, koncentracija je nad dovoljeno koncentracijo.

Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez opozorila prekine odvajanje odpadne in padavinske vode v naslednjih primerih:
1. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
2. če odpadna voda prekorači dovoljene količine maščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav,
3. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim,
4. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,
5. če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino.
Prav tako uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo mešanega, fekalnega ali meteornega tipa, drenažne oziroma podtalne ali površinske vode.
Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati nastalo škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je le-ta nastala zaradi kvalitete uporabnikovih voda.

Upravljalec ima pravico za krajši čas prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko upravljalec takoj prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda.O tem mora obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalca.

Upravljalec ima pri odvajanju odpadne in padavinske vode naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije in čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike,
3. pri uporabnikih redno kontrolira sestav odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
4. obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter redno usklajuje kataster pri zbirnem katastru geodetske uprave,
6. skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
7. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8. organizira odvajanje odpadne vode v primernih višje sile in ob nastopu višje sile pravočasno poroča občinskim organom,
9. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
12. kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,
13. kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov.
Uporabniki imajo pri odvajanju in čiščenju komunalnih in odpadnih voda naslednje pravice in obveznosti:
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljalca,
2. omogočiti upravljalcu pregled in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa. Kolikor obstaja sum, da lastnik interne kanalizacije le-te ne vzdržuje v skladu s pravilnikom upravljalca o vzdrževanju interne kanalizacije, upravljalec poda pisno prijavo na pristojni inšpekcijski organ,
3. redno vzdržujejo interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posreduje upravljalcu,
5. pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. obveščajo upravljalca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
8. odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij določene v strokovnem navodilu o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode,
9. dolžni so prijaviti upravljalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne in padavinske vode,
10. dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
11. uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma o vseh spremembah predložiti upravljalcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode,
12. odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z onesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno) da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
13. če naprava za čiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo uporabniki pisno obvestiti upravljalca o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov čiščenja.
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku.

Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna ali druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje upravljalca.
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in drugih prometnih javnih površin vzpostaviti na kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje.
Upravljalci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje, itd...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da so kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.

Viri financiranja gospodarske javne službe iz 2. člena tega odloka so:
– kanalščina,
– cena čiščenja odpadnih padavinskih voda,
– sredstva proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– priključnine,
– takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda.

Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir. Kanalščino so dolžni plačevati tudi tisti uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v odprte vodotoke ali ponikovalnice na območjih, kjer je izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir.
Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javnega kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih komunalnih voda.

Višino kanalščine in cene čiščenja odpadnih voda na predlog upravljalca in v skladu z veljavnimi predpisi o določanju cen komunalnih storitev, določi Občinski svet občine Sveta Ana na predlog in strokovno utemeljitev upravljalca.

Občinski svet občine Sveta Ana lahko z odloki določi obveznost plačevanja taks, ki se namensko uporabljajo za investicije v objekte in naprave za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V odloku, s katerimi se taksa uvede, mora biti določen način pobiranja in višina takse.

Porabniki so dolžni plačevati kanalščino in stroške čiščenja odpadnih in padavinskih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca.
Če je v objektu več uporabnikov, se račun za odvedeno vodo izstavi upravniku objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike.

Z denarno kaznijo od 150.000 SIT do 360.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik:
– če ravna v nasprotju s 6. členom,
– če ravna v nasprotju z 10. členom,
– če ravna v nasprotju z 11. členom,
– če ravna v nasprotju z 12. členom,
– če ravna v nasprotju s 16. členom,
– če ravna v nasprotju z 18. členom,
– če ravna v nasprotju z 19. členom,
– če ravna v nasprotju z 21. členom,
– če ravna v nasprotju s 25. členom,
– če ravna v nasprotju s 27. členom,
– če ravna v nasprotju z 28. členom,
– če ravna v nasprotju z 31. členom,
– če ravna v nasprotju z 32. členom,
– če ravna v nasprotju s 33. členom,
– če ravna v nasprotju s 34. členom,
– če ravna v nasprotju s 35. členom,
– če ravna v nasprotju s 36. členom,
– če ravna v nasprotju s 37. členom,
– če ravna v nasprotju z 38. členom,
– če ravna v nasprotju z 42. členom,
– če ravna v nasprotju s 43. členom,
– če ravna v nasprotju s 45. členom.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT do 90.000 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če se po izgradnji novega kanalizacijskega omrežja v skladu z 11. členom ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje.

Za natančnejše določbe o izvajanju javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda se uporabljajo določila pravilnika, ki ga izda upravljalec in začne veljati, ko da na njega soglasje Občinski svet občine Sveta Ana.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Z upravljalcem in izvajalcem gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in drugih odpadnih voda na območju Občine Sveta Ana se sklene ustrezna koncesijska pogodba o izvajanju javne službe in o prenosu sredstev v upravljanje v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega odloka.
Upravljalec uskladi doslej veljavne pravilnike z določbami tega odloka v enem letu od začetka veljavnosti tega odloka.

Izvedba priključkov, pogoje in način priključitve in plačilo prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo se opredeli s posebnim odlokom, ki ga sprejme občinski svet najkasneje v 6 mesecih od uveljavitev tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.