Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Franca Sodca in Jožice Sodec iz Zimice, ki ju zastopa Mira Potočnik Arsevski, odvetnica v Mariboru, na seji dne 19. decembra 2001

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 19/99) in 66. člena odloka o občinskih cestah (Medobčinski uradni vestnik, št. 2/00) se sprejme.
2. Izvrševanje določb odlokov iz prejšnje točke se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.

1. Pobudnika izpodbijata 6. člen odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Duplek (v nadaljevanju: odlok o kategorizaciji) v delu, v katerem je pod zaporedno številko 94 z oznako C 582050 kot javna pot opredeljena tudi pot Zimica (Sodec-Kranjc-Jug) v dolžini 681 metrov. Omenjena pot poteka po zemljiščih, ki so v lasti pobudnikov, vendar ju občina ni obvestila, da je v teku postopek kategoriziranja javnih cest v občini in ju tudi ni pozvala, naj se izrečeta o razvrstitvi sporne poti med javne poti ter o vzpostavitvi statusa grajenega javnega dobra. Izpodbijana določba naj bi bila sprejeta v nasprotju z 28. členom zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl. – ZTLR), katerega določbe se po 4. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I – UZITUL) uporabljajo kot pravna pravila. Ta člen namreč določa, da je mogoče lastninsko pravico odvzeti oziroma omejiti samo pod pogoji, predpisanimi z zakonom v skladu z ustavo. Izpodbijane določbe naj bi bile v nasprotju tudi s 33. členom ustave (o pravici do zasebne lastnine) in s tretjim odstavkom 153. člena ustave (o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni).
2. Pobudnika izpodbijata tudi 66. člen odloka o občinskih cestah (v nadaljevanju: odlok o cestah), v katerem je določeno, da se zemljišča, ki so bila do uveljavitve odloka uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste in še niso vpisana v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, vpišejo v zemljiško knjigo po skrajšanem postopku kot javno dobro brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost. Izpodbijane določbe naj bi bile v nasprotju z 21. členom zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 – ZZK), po katerem se vknjižba v zemljiško knjigo dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, izpodbijani odlok pa nima značaja javne listine.
3. Pobudnika predlagata, naj ustavno sodišče izpodbijane določbe odlokov razveljavi, do končne odločitve pa zadrži njihovo izvrševanje.
4. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V nadaljevanju postopka bo ocenilo zlasti, ali je izpodbijana ureditev v skladu s predpisi, ki urejajo lastninska razmerja in opredeljujejo dopustne posege v zasebno lastnino (razlastitev). Pri izpodbijani določbi odloka o cestah pa bo ocenilo tudi, ali je občina glede na njen položaj in pristojnosti po ustavi in zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – ZLS) pristojna za urejanje vprašanj, ki se nanašajo na postopek vpisa v zemljiško knjigo ter na lastninska in odškodninska razmerja.
5. Ustavno sodišče je sprejelo tudi predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb, z njihovim izvrševanjem bi bilo lahko sporno zemljišče vpisano v zemljiško knjigo kot grajeno javno dobro v lasti občine, kar bi bilo v nadaljnjih postopkih ob morebitni ugotovitvi neustavnosti in nezakonitosti izpodbijanih odlokov težko popraviti.
6. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnica in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Prvo točko izreka je sprejelo soglasno, drugo točko izreka pa s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Fišer in Ude.