Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US RS, 9/96 – odl. US RS, 39/96 – odl. US RS, 44/96 – odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS, 74/98, 59/99 – odl. US RS in 70/00) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Krško na 29. seji dne 10. 1. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt Centralna čistilna naprava Brestanica, ki ga je izdelal Savaprojekt, d.d. Krško, pod številko LN 53/01.

Lokacijski načrt Centralna čistilna naprava Brestanica (v nadaljevanju: CČN) vsebuje tekstualni del, pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij ter grafične priloge:
Tekstualni del:
– veljavna zakonska in urbanistična regulativa,
– planska izhodišča,
– analiza obstoječega stanja,
– ureditev prostora in pogoji za izvajanje,
– vpliv predvidenih prostorskih ureditev na okolje,
– ocena stroškov,
– etapnost poseganja v prostor in možnost neplaniranih povečanj zmogljivosti naprave,
– odstopanja od določil lokacijskega načrta,
– obveznosti investitorja in izvajalcev,
– pogoji pristojnih organov in organizacij,
– soglasja pristojnih organov in organizacij.
Grafični del:
– izsek iz grafičnih prilog dolgoročnega plana Občine Krško, M 1: 5000,
– pregledna situacija, M 1: 5000,
– katastrski načrt, M 1: 2880,
– geodetska podloga, M 1: 1000,
– situacija objektov CČN Brestanica, M 1: 250,
– ureditvena situacija, M 1: 1000,
– vzdolžni in prečni profil območja čistilne naprave, M 1: 250,
– vzdolžni profil tlačnega cevovoda (dovoda na CČN), M 1: 1000/100,
– vzdolžni profil odvodnega kanala iz CČN, M 1: 1000/100,
– situacija z elementi za zakoličbo, M 1: 1000,
– načrt gradbenih parcel, M 1: 2880.

Območje, zajeto z lokacijskim načrtom, obsega ca. 2,7 ha. Meja in območje lokacijskega načrta CČN Brestanica potekata po naslednjih parcelah: k.o. Brestanica; parc. št. 530/4, 530/5, 530/2, 591/2, 583/2, 590/2, 589.
Dotočni kolektor odpadnih voda, črpališče in zahodni del trase tlačnega voda kanalizacije so opredeljeni v ureditvenem načrtu Brestanica-trg (UN 121/92, objavljen v Uradnem listu RS, št. 6/96) in tako niso predmet tega lokacijskega načrta.

Lega objektov in naprav
Tlačni vod kanalizacije: k.o. Brestanica; parc. št. 583/2, 530/2, 530/5.
Objekti in naprave CČN Brestanica: k.o. Brestanica; parc. št. 530/5, 530/2, 591/2.
Iztok prečiščenih odpadnih voda v Savo: k.o. Brestanica; parc. št.: 591/2, 583/2, 590/2, 589.
Sanacija kamnoloma: k.o. Brestanica; parc. št. 530/5, 530/2, 530/4, 591/2, 583/2.

Zmogljivost CČN Brestanica znaša 4.800 PE, koncept naprave pa omogoča povečanje biokemijske zmogljivosti naprave do 5.700 PE.
V primeru povečanja kapacitete čistilne naprave se dogradi še en biološki blok manjše oziroma enake zmogljivosti (skupno do ca. 10.000 PE) na vzhodnem delu območja čistilne naprave.

Zgradi se klasična biološka čistilna naprava s kontinuiranim pretokom skozi napravo, z aerobno stabilizacijo blata in nitri-denitrifikacijo. Čiščenje bo potekalo v naslednjih stopnjah:
– črpanje odpadnih voda,
– mehansko predčiščenje,
– biološka stopnja; aerobna stabilizacija blata, ki bo omogočala tudi čiščenje dušikovih spojin,
– kemijsko čiščenje fosforja – v primeru potrebe,
– stabilizacija, strojno zgoščevanje in dehidracija blata.
Pred začetkom obratovanja CČN Brestanica morajo biti tehnološke vode iz industrije pred izpustom v javno kanalizacijo ustrezno predčiščene.

Na območju kompleksa se zgradijo naslednji objekti:
– Upravno pogonski objekt:
tloris: 9 x 20,5m
višina (pritličje): 5,6 m nad koto terena
streha: simetrična dvokapnica z naklonom ca. 30˚
– Prezračevalni bazen z naknadnim usedalnikom blata:
tloris: Ø24,7m
skupna globina: 6 m
višina nad koto terena: 2,8 m
– Črpališče interne kanalizacije:
premer jaška črpališča: 1,40 m
število črpalk: 2
premer tlačnega cevovoda: 100 mm
– vodomerni jašek:
Objekt je izveden kot armirano betonska konstrukcija, temeljena na temeljni plošči. Objekt je vkopan v zemljo. Jašek je pokrit z LTŽ pokrovom.
– Cisterna za kurilno olje:
Vkopana dvoplaščna cisterna za kurilno olje s kapaciteto 2 m3.
– Plato strojno zgoščenega blata:
Tloris: 6 x 14 m (z urejenim naklonom za odvajanje blatnenice)
– Pretakališče nevarnih snovi:
Tloris: 4 x 9 m (z urejenim naklonom)
– Asfaltiran plato:
Ob objektih se uredi asfaltiran plato in v sklopu le-tega parkirišča za zaposlene.
Ostale površine so urejene kot zelene površine.
Kota platoja, na kateri so locirani objekti, je 167,95 do 167,75 mnm.
Pri nadaljnjem projektiranju objektov čistilne naprave se upošteva koto predvidene akumulacije HE Krško (164 mnm + 1m varnostnega dviga = 165 mnm) zaradi vzgona savske vode in posledično tesnjenja objektov.

Oblikovni pogoji
Upravni objekt se izvede kot integralni objekt, ki združuje različne funkcije. Zgradi se enoetažna zgradba z dvojno višino stropa. Objekt je izveden kot masivna konstrukcija. Streha se izvede kot dvokapnica, pokrita s strešnikom v opečni ali temni barvi. Fasada se poslika z barvo, ki se ujema s krajinskimi značilnostmi in arhitekturnimi zahtevami.
Prezračevalni bazen z naknadnim usedalnikom blata se izvede kot integralna armirano betonska konstrukcija in je delno vkopan v zemljo.
Črpališče interne kanalizacije je vkopano in se izvede kot samostojen objekt tipske izvedbe.
Na območju čistilne naprave so asfaltirane površine namenjene prometu in dostopu do objektov. Ostale površine se ozelenijo s travo, okrasnim grmovjem in visokim drevjem.

Stalna zasedenost zemljišč
Objekti in naprave CČN Brestanica: k.o. Brestanica; parc. št. 530/5, 530/2, 591/2.
Začasna zasedenost zemljišč
Tlačni vod kanalizacije: k.o. Brestanica; parc. št. 583/2, 530/2, 530/5.
Iztok prečiščenih odpadnih voda v Savo: k.o. Brestanica; parc. št. 591/2, 583/2, 590/2, 589.
Sanacija kamnoloma: k.o. Brestanica; parc. št. 530/5, 530/2, 530/4, 591/2, 583/2.

Železnica
Železniško progo Ljubljana–Dobova, industrijski tir, SVTK kable ter ozkotirno železnico prečka kanalizacijski vod – odtok prečiščenih voda čistilne naprave v Savo.
Prečkanje se izvede v km 471+400 s prebojem z zaščitno cevjo v globini (teme cevi) min. 2 m pod koto terena.
Zaradi miniranja sten opuščenega kamnoloma se v tem času omeji (ali celo prekine) železniški promet ter izvede popolno zaporo ceste LC št. 191090 Videm–Brestanica.
Cesta
Izvedeta se dva dovoza z lokalne ceste LC št. 191090 Videm–Brestanica na plato čistilne naprave (glavni za dovoz do objektov CČN in stranski za vzdrževanje kamnoloma). Na priključkih in lokalni cesti mora biti zagotovljena ustrezna preglednost in postavljena ustrezna prometna signalizacija.
Trasa tlačnega voda kanalizacije poteka v vozišču lokalne ceste LC št. 191090 Videm–Brestanica in jo tik pred vtokom v CČN prečka. Enako jo prečka tudi izpust prečiščenih odpadnih voda v Savo, ki se ga izvede s prebojem pod cesto v zaščitni cevi.
Zaradi gradbenih del se izvede polovično zaporo te ceste na odseku od mostu preko potoka Brestanica do kamnoloma.

Vodovod
Potrebna je rekonstrukcija obstoječega vodovoda s cevmi Ø 80 mm za zagotovitev preskrbljenosti CČN s pitno in požarno vodo. Vodovod poteka v varovalnem progovnem pasu železnice, zaradi česar mora biti oddaljen od osi skrajnega železniškega tira min. 5,2 m.
Trasa vodovodnega priključka prečka cesto LC št. 191090 Videm–Brestanica in poteka do upravno pogonskega objekta. Priključek se zgradi iz polietilenskih cevi PE Ø 80 mm v dolžini ca. 15 m.
V zvezi s požarno varnostjo se v bližini objektov CČN izvede hidrantna mreža z dvema nadzemnima hidrantoma.
Kanalizacija
Zgradi se tlačni vod kanalizacije iz PE DN 250 mm v dolžini 527 m od črpališča odpadnih voda do čistilne naprave. Tlačni vod poteka v cestnem telesu lokalne ceste LC št. 191090 Videm–Brestanica ter v varovalnem progovnem pasu železnice, zaradi česar mora biti oddaljen od osi skrajnega železniškega tira min. 6 m.
Odpadne vode iz interne kanalizacije se iz črpališča črpajo po tlačnem cevovodu v kombinirano napravo za mehansko predčiščenje.
Za odvod prečiščenih odpadnih voda iz CČN se zgradi iztok v Savo iz cevi PVC DN 400 mm v dolžini 37,6 m. Prečkanje lokalne ceste LC št. 191090 Videm–Brestanica se izvede s prebojem v zaščitni cevi. Križanje z železnico se izvede s prebojem v zaščitni cevi, čimbolj pravokotno na os tira.
Kota iztoka prečiščenih odpadnih voda v Savo je 163,94 mnm. Zaradi predvidene akumulacije HE Krško se iztok načrtuje tako, da bo ustrezno zaščiten tudi za primer varnostnega dviga vode do kote 165 mnm.
Elektrika
Za potrebe CČN Brestanica se zgradi elektroenergetski priključek od transformatorske postaje Kamnolom do upravno pogonskega objekta. Kablovod se položi ob cesti LC št. 191090 Videm–Brestanica v skupni dolžini ca. 150 m. Upošteva se tudi rezerviran koridor kablovoda 20kV za TP Brestanica Kamnolom.
Za potrebe napajanja z električno energijo vhodnega črpališča (na desnem bregu potoka Brestanica) se položi električni kabel od upravne stavbe do črpališča.
Ogrevanje
V sklopu upravnega objekta se za ogrevanje izvede kotlovnica na kurilno olje. Lokacija vkopane dvoplaščne cisterne s kurilnim oljem kapacitete 2 m3 je na zelenici ob zahodnem robu platoja pred upravnim objektom.
Po izvedbi plinifikacije Brestanice se tudi čistilna naprava priključi na plinovodno omrežje.
Telefon
Zgradi se telefonski priključek za potrebe čistilne naprave. Priključi se na primarno telefonsko omrežje, ki poteka ob cesti LC št. 191090 Videm–Brestanica. Priključek poteka preko omenjene ceste do upravno pogonskega objekta.

Pred začetkom gradbenih del na CČN Brestanica se vsa križanja s komunalnimi vodi zakoličijo na terenu. Vsa dela na območju komunalnih vodov (vodovod, kanalizacija, VN kablovodi, telefonski kablovodi in SVTK kabli) se opravijo ročno ob prisotnosti upravljalcev vodov. Pri izvedbi del je potrebno upoštevati vse veljavne tehniške in varnostne predpise.

Varstvo voda
Kvaliteta izlivne vode iz CČN v reko Savo ne sme presegati mejnih dopustnih vrednosti, določenih s predpisi.
Varstvo zraka
Iz območja CČN ne sme prihajati do prekomernih emisij škodljivih plinov.
Varstvo pred hrupom
Območje čistilne naprave se na podlagi predpisov uvršča v IV. območje varstva pred prekomernim hrupom (mejna nočna raven je 70 dBA, mejna dnevna raven 70 dBA).
V času obratovanja čistilna naprava ne sme presegati dovoljenih ravni hrupa.
Odpadki
Odpadno blato se začasno odlaga na začasni deponiji na platoju CČN, nato pa odvaža na komunalno deponijo.
Iz prostora za mehansko predčiščenje prihajajo še tri vrste odpadkov:
– trdne plavajoče delce se zajema s finimi rotacijskimi grabljami in odlaga v zabojnik na kolesih;
– pesek se useda na dnu peskolova in se s pomočjo izdvajalca peska transportira v zabojnik za pesek;
– plavajoče snovi, izločene v lovilcu maščob, se prečrpava v zabojnik za plavajoče snovi.
Omenjeni odpadki se odlagajo na deponiji komunalnih odpadkov.
Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom se izvede hidrantna mreža z nadzemnimi hidranti.
Dostop za morebitno intervenco se zagotovi z lokalne ceste.
Obramba in zaščita
Pri projektiranju in gradnji objektov je potrebni upoštevati, da se nahaja lokacija čistilne naprave v coni z osnovnim potresnim pospeškom tal 0,2 (g).

Tolerance
Možna so odstopanja od horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov ter njihove postavitve znotraj območja CČN, vendar pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov na podlagi zahtev tehnologije. Možna so tudi odstopanja pri sami tehnologiji ob predpostavki, da so s spremembo doseženi najmanj enaki, sicer pa boljši in racionalnejši učinki.
Pri komunalni infrastrukturi je možno odstopanje od potekov predvidenih tras, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ustreznejše rešitve, vendar ne odstopanje od določenih minimalnih vrednosti.
Minimalna kota izpusta prečiščenih voda je 163,94 mnm.

Ureditev gradbišča
Gradbišče se uredi znotraj območja lokacijskega načrta.
Gradnja objektov čistilne naprave se bo opravljala na območju opuščenega kamnoloma Brestanica, gradnja kanalizacijskega kolektorja pa po prometnicah.
Dostop do gradbišča se uredi s ceste LC št. 191090 Videm–Brestanica.
Na gradbišču se izvedejo potrebni infrastrukturni priključki.
Posebno pozornost se posveti varstvu delavcev in varnosti cestnega prometa v času gradnje. Po končani gradnji se gradbišče uredi in povrne v prvotno stanje.

Sanacija opuščenega kamnoloma
Sanacijo opuščenega kamnoloma se izvede zaradi varnosti ljudi in objektov CČN Brestanica ter degradiranega okolja oziroma krajine z namenom zmanjšanja negativnega vizualnega vpliva kamnoloma na okolico.
Sanacijo opuščenega kamnoloma se izvede po posebnem projektu ter se nanj pridobi ustrezna soglasja.

Izgradnja objektov in naprav centralne čistilne naprave poteka v naslednjih fazah:
– prva faza: sanacija opuščenega kamnoloma,
– druga faza: izgradnja čistilne naprave, ki se izvede v dveh fazah.
V prvi fazi se zgradijo vsi objekti čistilne naprave, vgradi se tudi vsa oprema, z izjemo opreme za denitrifikacijo in kemijsko čiščenje fosforja.
V drugi fazi se (v kolikor bo to potrebno) vgradi še oprema za denitrifikacijo in kemijsko čiščenje fosforja, lahko tudi kot terciarno čiščenje.
V primeru povečanja kapacitete čistilne naprave se dogradi še en biološki blok manjše oziroma enake zmogljivosti (skupno do ca. 10.000 PE) na vzhodnem delu območja čistilne naprave. Upravno pogonski objekt je zasnovan tako, da ga ob eventualnem povečanju zmogljivosti naprave ne bo potrebno povečevati.
Etapnost izvajanja se lahko spremeni, v kolikor nova tehnologija to omogoča in stanje CČN ustreza predpisom o obratovanju čistilnih naprav.

Poleg nalog in drugih določb tega odloka morajo investitorji posegov v prostor in izvajalci lokacijskega načrta upoštevati naslednje:
– investitor oziroma izvajalec je pri pripravi projektov PGD/PZI infrastrukturnih omrežij dolžan upoštevati veljavne tehniške predpise in zakonsko regulativo. Projekti morajo biti usklajeni s strokovnimi službami upravljalcev omrežij;
– investitor oziroma izvajalec ne sme poškodovati infrastrukturnih omrežij. Vse morebitne poškodbe na njih ter stroški, ki bi jih upravljalcem omrežij povzročila predmetna gradnja in obratovanje, finančno in kazensko bremenijo investitorja oziroma izvajalca. Prav tako bremenijo investitorja stroški, ki bi nastali na objektih ali napravah CČN zaradi obratovanja infrastrukturnih omrežij;
– potrebno je zagotoviti nemoteno oskrbo potrošnikov s pitno vodo, električno energijo, telefonskim omrežjem ter jim omogočiti stalno uporabo ceste in železnice;
– pred začetkom kakršnihkoli del je potrebno o nameravanem izvajanju obvestiti upravljalce infrastrukturnih omrežij. Vsa dela pri tangiranju omrežij je potrebno izvajati pod nadzorom upravljalcev na stroške investitorja;
– po končanih delih je investitor dolžan pridobiti izjavo o izpolnjenih pogojih soglasja upravljalcev;
– hkrati z rekonstrukcijo vodovoda se izvedejo prevezave vseh obstoječih odcepov in hišnih priključkov po navodilih upravljavca vodovoda;
– za križanje iztoka iz čistilne naprave z železniško progo je potrebno izdelati poseben projekt;
– železniški promet se v času gradbenih del pri prečkanju železnice omeji, oziroma v času miniranja v kamnolomu na tem odseku proge zapre – po pogojih upravljalca (Slovenske železnice);
– odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne negativne posledice in poravnati vse odškodnine v prostoru, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja čistilne naprave.

Lokacijski načrt centralne čistilne naprave Brestanica je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Krško, v Krajevni skupnosti Brestanica in na Upravni enoti Krško.

Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta Centralne čistilne naprave Brestanica izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik Občine Krško.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.