Na podlagi petega odstavka 7. člena uredbe o uveljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe (Uradni list RS, št. 34/96 in 97/01) izdaja minister za notranje zadeve

S tem poslovnikom se določajo naloge, organizacija ter načina dela in odločanja komisije za ugovor vesti vojaški dolžnosti (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki na prvi stopnji odloča o priznanju pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti vojaških obveznikov in državljanov, ki na lastno željo želijo opraviti civilno službo, pa so ocenjeni kot nesposobni za vojaško službo (v nadaljnjem besedilu: prosilci).

Naloge komisije so:
– odloča o priznanju pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti prosilcev na prvi stopnji;
– preverja vse navedbe prosilca o razlogih za uveljavljanje te pravice;
– odloča v postopkih ponovnega preverjanja izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice;
– po potrebi opravlja razgovore s prosilci ter izvaja vse potrebne dokaze v postopku preverjanja razlogov za priznanje te pravice;
– sprejema posamezne proceduralne sklepe za nemoten potek seje in druge sklepe, s katerimi odreja izvedbo posameznih dejanj, katerih vsebina je pomembna za končno odločitev o priznanju te pravice;
– izdeluje predloge za napotitve prosilcev na nadomestno civilno služenje;
– izdeluje letna poročila o delu;
– opravlja druge naloge v skladu s tem poslovnikom.

Komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani oziroma njihovi namestniki.

Predsednik komisije mora skrbeti, da se pri delu komisije upoštevajo določbe zakona o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 18/91 in 74/95), zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00), uredbe o uveljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe ter tega poslovnika.
V ta namen ima predsednik pravico opomniti vsakega člana komisije, prosilca ali drugega udeleženca v postopku, ki krši poslovnik in odrediti, kar je treba, da se zagotovi dosledno spoštovanje določb poslovnika.

Komisija dela in odloča na sejah. Vsi člani aktivno sodelujejo pri delu komisije, pri tem pa jih vodi in usmerja predsednik komisije.
Vsi člani komisije se najprej seznanijo z vsebino pisnih vlog, nato pa imajo pravico postavljati vprašanja prosilcem, s katerimi komisija opravlja razgovor ter zahtevati od njih pojasnila glede posameznih okoliščin, ki so pomembne za odločanje o priznanju pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Nadalje lahko predlagajo, da se v postopku preverjanja razlogov opravijo posamezna dodatna dejanja, če ocenijo, da je to potrebno za popolno razjasnitev posameznega primera pred odločanjem.
O vseh vprašanjih procesnega vodstva odloča predsednik komisije po predhodnem posvetovanju s člani.

Seje komisije sklicuje predsednik komisije po potrebi ali na zahtevo pristojne službe ministrstva, pristojnega za upravo.
Vabila za sejo komisije se brez gradiva pošljejo vsem članom komisije oziroma njihovim namestnikom po pošti priporočeno s povratnico, najpozneje 8 dni pred sejo komisije. Vabila v imenu komisije podpiše predsednik oziroma njegov namestnik.
Izjemoma lahko predsednik skliče sejo komisije tudi v krajšem roku, kot je določen v prejšnjem odstavku tega člena, če je predhodno pridobljeno soglasje vseh članov oziroma njihovih namestnikov.
Vsak član oziroma namestnik je dolžan pristojno službo ministrstva, pristojnega za upravo, takoj obvestiti o tem, če se seje komisije ne bo mogel udeležiti.
V primeru, da se posamezni član oziroma namestnik brez upravičenega razloga trikrat ne udeleži seje komisije, lahko pristojna služba ministrstva, pristojnega za upravo, predlaga njegovo razrešitev.
Praviloma se tudi prosilca vabi na razgovor po pošti priporočeno s povratnico, pri tem pa se ga v vabilu pozove, da svojo morebitno odsotnost takoj sporoči pristojni službi, ki pripravlja gradivo za sejo komisije.

Strokovno tehnične in administrativne naloge za nemoteno delo komisije opravlja pristojna služba ministrstva, pristojnega za upravo, ki zbira in pripravlja vso potrebno gradivo za delo komisije in tudi vodi evidenco vseh članov komisije in njihovih namestnikov ter pripravlja predloge za vsakokratno sestavo komisije, pri čemer mora paziti na pravilno sestavo komisije.

Sejo komisije vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Predsednik komisije skrbi za red in disciplino na seji ter nemoten potek seje.
V ta namen ima predsednik pravico opomniti tiste, ki motijo delo komisije in odrediti, kar je treba, da se red ohrani.

Seje komisije niso javne, predsednik pa lahko v posameznih primerih dovoli navzočnost uradnih ali drugih oseb, kadar ima to pomen za njihovo profesionalno delo oziroma znanstveno delo. Predsednik komisije v takšnih primerih navzoče posebej opozori na dolžnost varovanja podatkov oziroma spoštovanja zasebnosti prosilcev, s katerimi komisija opravlja razgovor.

Na začetku seje predsednik komisije ugotovi navzočnost članov oziroma njihovih namestnikov, jih seznani s predvideno vsebino in potekom seje, nato pa se preide na obravnavanje posameznih vlog prosilcev.
Člani se najprej podrobno seznanijo z vsebino vloge prosilca, nakar predsednik pozove prosilca, da se izjasni o zakonskih razlogih, zaradi katerih uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti ter predloži komisiji vse dokaze, s katerimi potrjuje svoje navedbe.
V postopku preverjanja navedb predsednik komisije nato po potrebi postavlja prosilcu dodatna vprašanja, ki so pomembna za razjasnitev vseh okoliščin, nato pa pozove tudi ostale člane komisije, da lahko prosilcu postavljajo vprašanja. Po končanem razgovoru se po potrebi opravijo še druga dejanja v postopku, ki so pomembna za ugotovitev vseh dejstev, na podlagi katerih se lahko odloča.
V primeru, da je potrebno za ugotovitev vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev stvari opraviti še dodatna dejanja, teh pa ni možno izvesti na sami seji, predsednik komisije določi roke za izvedbo dejanj in nato predlaga, da se prekine z obravnavo konkretnega primera ter se nadaljuje, ko so ta dejanja opravljena.
Po končanem postopku ugotavljanja vseh dejstev predsednik komisije predlaga, da komisija opravi glasovanje in odloči o stvari, ki je predmet postopka.

V primeru, da je pisna vloga prosilca vsebinsko popolna (z vsemi ustreznimi dokazili), na podlagi katere se lahko nedvomno ugotovi, da izpolnjuje vse zakonske pogoje za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti, obenem pa ustreza tudi sprejetim kriterijem za ocenjevanje razlogov, zaradi katerih to pravico uveljavlja, lahko predsednik komisije predlaga, da se odloča o priznanju te pravice tudi brez razgovora s prosilcem oziroma brez njegove navzočnosti in brez opravljanja dodatnih dejanj v postopku.
Komisija v tem primeru sprejme odločitev brez opravljenega razgovora s prosilcem na podlagi ugotovitev, da so navedena dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz pisne vloge in predloženih dokazil razjasnjene do te mere, da se lahko o priznanju pravice odloči tudi v nenavzočnosti prosilca.

O delu komisije na seji se sestavi zapisnik.
V zapisnik se vpiše ime komisije, ki opravlja dejanja, kraj, dan in ura dejanja in zadeva, v kateri se dejanje opravlja ter imena prisotnih članov oziroma njihovih namestnikov, prosilca ter drugih udeležencev.
Člani komisije oziroma njihovi namestniki potrdijo svojo prisotnost na seji s podpisom na zapisniku.
Zapisnik mora obsegati potek in vsebino vseh opravljenih dejanj, vsebino izjave prosilca in morebitnih drugih udeležencev, seznam listin, ki so bile predložene v postopku ter vse sklepe, ki so bili izdani med postopkom.
Na koncu zapisnik podpišejo prosilec, predsednik komisije in zapisnikar.
Zapisnik se sestavi tudi v primeru, ko seja komisije poteka brez navzočnosti prosilca.

Po končanem postopku iz 10. in 11. člena tega poslovnika komisija po krajšem posvetovanju preide na glasovanje o priznanju pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti prosilcu..
Glasovanje je javno. Pri glasovanju so prisotni člani komisije in zapisnikar.
Komisija veljavno odloča, če je na seji prisotna večina članov oziroma njihovih namestnikov.
Odločitev komisije je sprejeta, če za njo glasuje večina na seji prisotnih članov oziroma njihovih namestnikov.

Vsak član komisije lahko javno pojasni razloge za svojo odločitev.
Izid glasovanja komisije ugotovi predsednik komisije.

O posvetovanju in glasovanju komisije se vodi poseben zapisnik, ki se v zapečateni kuverti priloži spisu. Zapisnik obsega kratko vsebino zadeve, imena navzočih članov komisije, vrsto odločitve in način sprejema odločitve.
Zapisnik podpišeta predsednik komisije in zapisnikar. Člani komisije, ki so glasovali proti sprejeti odločitvi, lahko k zapisniku priložijo tudi pisno obrazložitev svoje odločitve.

Na podlagi ugotovljenih dejstev v postopku priznanja pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti prosilcu, izda komisija pisno odločbo.
Odločbo mora komisija izdati prosilcu najkasneje v roku 30 dni po sprejeti odločitvi.
Dokončno odločbo komisija pošlje upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, ki prosilca vodi v vojaški evidenci.

Če je bil prosilcu priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti z opravljanjem nadomestne civilne službe, pošlje komisija upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, predlog za napotitev državljana na opravljanje nadomestnega civilnega služenja na področju tiste dejavnosti, ki ustreza njegovim psihofizičnim lastnostim, pri čemer po možnosti upošteva tudi željo državljana.

Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.