Na podlagi šestega odstavka 87. člena ter 91. in 92. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99, 38/99, 28/00 in 26/01) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina)
Ta pravilnik podrobneje ureja način imenovanja in razrešitve sodnih izvedencev oziroma sodnih cenilcev (v nadaljnjem besedilu: izvedenci oziroma cenilci), vsebino in način opravljanja posebnega preizkusa strokovnosti in posebnega preizkusa znanja izvedencev oziroma cenilcev, tarifo za plačevanje nagrade za izvedensko oziroma cenilsko delo in povrnitev stroškov, ki jih je izvedenec oziroma cenilec imel v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom.
2. člen
(Izdelava mnenja)
Izvedenec oziroma cenilec je dolžan pri svojem delu upoštevati določila zakonov in svoje delo opraviti redno in vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke ter svoje mnenje podati v roku, ki ga določi sodišče oziroma drug organ, ki ga je imenoval za izdelavo mnenja (v nadaljnjem besedilu: sodišče), na zahtevo stranke pa v roku, ki ga določi stranka, ki pa ne sme biti krajši kot 30 in ne daljši kot 60 dni.
Če izvedenec oziroma cenilec svojega dela ne more opraviti v določenem roku, je o tem dolžan obvestiti sodišče oziroma stranko najkasneje v 15 dneh po prejemu sklepa, s katerim je bil imenovan za izdelavo mnenja v določeni zadevi oziroma po prejemu zahteve stranke.
3. člen
(Hramba in vrnitev gradiva)
Izvedenec oziroma cenilec je dolžan zaupano gradivo skrbno hraniti, upoštevajoč določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in ga po opravljenem delu skupaj z izvidom in mnenjem oziroma cenitvijo vrniti sodišču oziroma stranki.
II. POSTOPEK IN NAČIN IMENOVANJA
4. člen
(Vloga)
Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vodi postopek za imenovanje izvedenca oziroma cenilca v skladu z zakonom o sodiščih (v nadaljnjem besedilu: zakon) in tem pravilnikom in po pravilih zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Oseba, ki želi biti imenovana za izvedenca oziroma cenilca (v nadaljnjem besedilu: kandidat), vloži pri ministrstvu vlogo za imenovanje za izvedenca ali cenilca z navedbo osebnih podatkov iz drugega odstavka 88. člena zakona in strokovnega področja, za katero želi biti imenovana.
5. člen
(Priloge)
Kandidat mora vlogi iz prejšnjega člena priložiti:
– dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije;
– potrdilo pooblaščene izobraževalne organizacije o aktivnem znanju slovenskega jezika;
– javno listino, iz katere so razvidni osebni podatki kandidata;
– pisni življenjepis;
– dokazilo, da kandidatu ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ki ni starejše od 30 dni;
– izpisek oziroma potrdilo iz kazenske evidence, ki ni starejše od 30 dni;
– dokazila o univerzitetni oziroma drugi ustrezni izobrazbi po tretjem odstavku 87. člena zakona;
– dokazila o ustreznem strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah za določeno vrsto oziroma strokovno področje izvedenskega oziroma cenilskega dela;
– dokazila, da ima kandidat šest let delovnih izkušenj na določenem izvedenskem oziroma cenilskem področju oziroma, da je priznani strokovnjak z ustreznimi dokazili po tretjem odstavku 87. člena zakona;
– izjavo kandidata, da ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedenstvom oziroma cenilstvom;
– druga dokazila o izpolnjevanju pogojev po zakonu oziroma tem pravilniku.
6. člen
(Dokazila o strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah)
Kot dokazilo o ustreznem strokovnem znanju ter praktičnih sposobnostih in izkušnjah se upošteva natančna navedba področja in trajanja poklicnih izkušenj in zaposlitev kandidata, potrdila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih in drugih izobraževalnih oblikah, podatki o objavljenih strokovnih in znanstvenih prispevkih, raziskovalni in izobraževalni dejavnosti, mnenja, ocene in priporočila strokovnih združenj in drugih strokovnih institucij s področja, na katerem želi kandidat opravljati izvedensko oziroma cenilsko delo, ter druga ustrezna potrdila in izjave o strokovnosti.
Kandidat mora predložiti tudi potrdilo o opravljenem posebnem preizkusu strokovnosti, če je ta odrejen po določbah 87. člena zakona in 10. člena tega pravilnika.
7. člen
(Dokazilo o znanju jezika)
Kot potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika velja tudi potrdilo o zaključnem izpitu srednje šole, potrdilo o zaključeni višji ali visoki šoli ali diploma fakultete, če je izobraževanje potekalo v slovenskem jeziku.
8. člen
(Osebnostna primernost)
Osebnostna primernost kandidata (3. točka prvega odstavka 87. člena zakona) se ugotavlja na podlagi pisnega življenjepisa, predloženih dokazil in opravljenega razgovora s kandidatom. Razgovor opravi višji upravni delavec, ki ga pooblasti minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).
9. člen
(Strokovno mnenje)
Če predložena dokazila ne zadoščajo za oceno strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj, je na zahtevo ministra (četrti odstavek 87. člena zakona) kandidat dolžan predložiti mnenje državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge strokovne institucije s področja, na katerem želi opravljati izvedensko oziroma cenilsko delo, z obrazloženo oceno o kandidatovi strokovnosti in sposobnosti.
10. člen
(Poseben preizkus strokovnosti)
Če kandidat ne more predložiti mnenja iz prejšnjega člena ali če mnenje ne zadošča za oceno njegove strokovnosti in sposobnosti ali če je za posamezno strokovno področje z letnim programom iz drugega odstavka 26. člena tega pravilnika določen obvezen poseben preizkus strokovnosti, odredi minister poseben preizkus strokovnosti kandidata po četrtem odstavku 87. člena zakona.
Preizkus se opravi po določbah IV. dela tega pravilnika.
Od dneva odreditve preizkusa do dneva opravljanja preizkusa praviloma ne sme preteči več kot tri mesece.
V primerih iz prvega odstavka tega člena je kandidat lahko imenovan za izvedenca oziroma cenilca le, če uspešno opravi poseben preizkus strokovnosti.
11. člen
(Potrebno število izvedencev oziroma cenilcev)
Področje, na katerem primanjkuje izvedencev oziroma cenilcev (tretji odstavek 87. člena zakona) se ugotovi na podlagi obrazloženega mnenja predsednikov višjih sodišč o potrebi po izvedencih oziroma cenilcih na posameznem strokovnem področju oziroma za posamezno vrsto izvedenskega oziroma cenilskega dela v posameznem sodnem okrožju.
12. člen
(Odločba o imenovanju)
Odločbo o imenovanju za izvedenca oziroma cenilca ali o zavrnitvi imenovanja izda minister.
V izreku odločbe se navede strokovno področje izvedenskega oziroma cenilskega dela, za katero je izvedenec oziroma cenilec imenovan ali za katerega je bilo imenovanje zavrnjeno.
13. člen
(Prisega)
Izvedenec oziroma cenilec priseže slovesno v prostorih ministrstva.
O prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo minister, izvedenec oziroma cenilec in zapisnikar.
Ob prisegi se izvedencu oziroma cenilcu vroči odločba o imenovanju.
14. člen
(Objava imenovanja)
Imenovanje izvedenca oziroma cenilca se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vpiše v imenik izvedencev oziroma cenilcev, ki ga vodi ministrstvo v skladu z določili zakona. Javni del imenika je objavljen tudi na spletnih straneh ministrstva.
15. člen
(Sprememba strokovnih področij)
Izvedenec oziroma cenilec lahko vsak čas predlaga zoženje ali razširitev za eno ali več strokovnih področij, za katera je imenovan oziroma želi biti imenovan za izvedenca oziroma cenilca.
Zoženje oziroma razširitev se opravi po postopku za imenovanje oziroma razrešitev izvedenca, določenem z zakonom in tem pravilnikom.
16. člen
(Štampiljka)
Izvedenec oziroma cenilec ima štampiljko, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče, s pristavkom: “Sodni-a izvedenec-ka in/ali sodni-a cenilec-ka za ……….. (eno ali več strokovnih področij, za katerega/katera je imenovan)”.
Štampiljka je okrogla, s premerom 38 mm.
Ministrstvo priskrbi izvedencu oziroma cenilcu štampiljko na njegove stroške.
Odtis štampiljke in podpis izvedenca oziroma cenilca na izvidu in menju oziroma cenitvi, namenjeni za uporabo v tujini, overi ministrstvo, razen v primerih, ko je z mednarodnimi sporazumi določeno, da listin za njihovo uporabo v tujini ni treba overiti.
17. člen
(Izkaznica)
Izvedenec oziroma cenilec ima izkaznico, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče, s pristavkom: “Sodni-a izvedenec-ka in/ali sodni-a cenilec-ka za ……….. (eno ali več strokovnih področij, za katerega/katera je imenovan)”.
Izkaznica je sestavljena iz plastificiranega ovitka, velikosti 10 x 7 cm, in identifikacijske kartice, velikosti 9,5 x 6,5 cm, ki se po vnosu podatkov o imetniku vstavi v plastificiran ovitek.
Identifikacijska kartica vsebuje naslednje rubrike:
– SODNI-A IZVEDENEC-KA in/ali SODNI-A CENILEC-KA za ……….. (eno ali več strokovnih področij, za katerega/katera je imenovan);
– prostor za sliko in osebno ime izvedenca / cenilca;
– prostor za podpis ministra in za pečat ministrstva.
Ministrstvo priskrbi izvedencu oziroma cenilcu izkaznico na njegove stroške.
18. člen
(Sprememba podatkov)
Vsako spremembo osebnega imena, stalnega ali začasnega prebivališča in odsotnost, daljšo kot 6 mesecev, je izvedenec oziroma cenilec dolžan takoj sporočiti ministrstvu, ki spremembo vpiše v imenik izvedencev oziroma cenilcev.
V primeru spremembe osebnega imena ali stalnega prebivališča izvedenca oziroma cenilca zagotovi ministrstvo izvedencu oziroma cenilcu novo štampiljko in izkaznico na njegove stroške.
Izvedenec oziroma cenilec mora po prejemu nove štampiljke in izkaznice staro štampiljko in izkaznico takoj izročiti ministrstvu.
III. NAČIN RAZREŠITVE
19. člen
(Začetek postopka za razrešitev)
Minister razreši izvedenca oziroma cenilca iz razlogov, določenih v 89. členu zakona in v primeru iz zadnjega stavka petega odstavka 87. člena zakona.
Postopek za razrešitev izvedenca oziroma cenilca začne minister na predlog predsednika sodišča ali po uradni dolžnosti.
Če gre za razlog iz 1. točke prvega odstavka 89. člena zakona, se postopek začne na podlagi predloga samega izvedenca oziroma cenilca.
20. člen
(Odgovor)
Predlog predsednika sodišča oziroma obvestilo, da je začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti z navedbo razlogov, se pošlje v odgovor izvedencu oziroma cenilcu, zoper katerega je začet postopek razrešitve.
Za odgovor se določi rok, ki ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od 30 dni in teče od dneva, ko izvedenec prejme obvestilo oziroma predlog za začetek postopka.
21. člen
(Suspenz)
Minister lahko na predlog predsednika sodišča ali po uradni dolžnosti izvedencu oziroma cenilcu z odločbo začasno odvzame pravico opravljati delo, če obstaja utemeljena nevarnost zlorabe imenovanja ali nastanka nenadomestljivih škodljivih posledic, če bi izvedenec oziroma cenilec nadaljeval z delom.
Odvzem pravice traja do pravnomočnosti odločbe, izdane v postopku razrešitve, vendar največ eno leto.
Odvzem pravice se zaznamuje v imeniku izvedencev oziroma cenilcev in na spletnih straneh ministrstva.
22. člen
(Strokovna komisija)
Za ugotavljanje pogojev za razrešitev iz 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 89. člena zakona lahko minister imenuje strokovno komisijo. Sedež komisije je na ministrstvu.
Komisijo sestavljajo strokovnjaki s področja, za katerega je izvedenec oziroma cenilec imenovan, in višji upravni delavec ministrstva.
Komisija ima predsednika in najmanj dva člana ter zapisnikarja. Predsednik komisije je strokovnjak.
23. člen
(Delo in poročilo komisije)
Komisija opravlja svoje delo na seji, na katero lahko vabi izvedenca oziroma cenilca, katerega razrešitev je predlagana, ter strokovnjake z njegovega strokovnega področja.
Komisija v roku največ 30 dni od imenovanja pripravi pisno poročilo na podlagi zbrane dokumentacije in podatkov, ki so bili pridobljeni v postopku razrešitve.
Poročilo komisije vsebuje ugotovitve in ocene ter mnenje glede razrešitvenih razlogov.
Minister pri odločitvi o razrešitvi ni vezan na mnenje komisije.
24. člen
(Odločba o razrešitvi)
O svoji odločitvi minister izda odločbo, ki se vroči predlagatelju razrešitve ter izvedencu oziroma cenilcu.
Šteje se, da je izvedenec oziroma cenilec razrešen z dnem izdaje odločbe o razrešitvi.
Razrešeni izvedenec oziroma cenilec mora v treh dneh od prejema odločbe o razrešitvi oddati ministrstvu svojo štampiljko in izkaznico.
Razrešitev se vpiše v imenik izvedencev in cenilcev ter objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh ministrstva.
25. člen
(Stroški postopka za razrešitev)
Članom komisije iz 22. člena tega pravilnika pripada plačilo za delo in povračilo stroškov po odredbi o plačilu in povračilu stroškov, ki jo sprejme minister. Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih sredstev ministrstva.
IV. VSEBINA IN NAČIN OPRAVLJANJA POSEBNEGA PREIZKUSA STROKOVNOSTI IN POSEBNEGA PREIZKUSA ZNANJA
26. člen
(Program posebnih preizkusov strokovnosti oziroma posebnih preizkusov znanja)
Program posebnih preizkusov strokovnosti (četrti odstavek 87. člena zakona) oziroma posebnih preizkusov znanja (peti odstavek 87. člena zakona) za posamezna strokovna področja določi minister.
S programom iz prejšnjega odstavka minister določi strokovna področja, za katera so preizkusi obvezni, ter vsebino posebnih preizkusov strokovnosti in posebnih preizkusov znanja za posamezno strokovno področje.
Program s podrobnejšo vsebino in seznamom predpisov in strokovne literature, po katerih se preverja strokovnost oziroma znanje za posamezna strokovna področja, je na razpolago pri ministrstvu in se objavi na spletnih straneh ministrstva.
27. člen
(Pripravljalni seminarji)
Ministrstvo lahko organizira pripravljalne seminarje za pripravo kandidatov ter izvedencev in cenilcev na posebne preizkuse strokovnosti oziroma posebne preizkuse znanja.
Pripravljalne seminarje izvajajo strokovnjaki za splošno izobraževanje izvedencev oziroma cenilcev v sodelovanju s strokovnimi združenji oziroma drugimi oblikami povezovanja izvedencev oziroma cenilcev in strokovnjaki s posameznega izvedenskega oziroma cenilskega področja. Izvajalce imenuje minister.
Pripravljalni seminarji so splošni in posebni.
Splošni pripravljalni seminarji so enaki za vse kandidate za izvedence oziroma cenilce, ne glede na strokovno področje.
Splošni seminarji obsegajo temeljna znanja s področja organizacije in delovanja pravosodja in sodstva, osnove sodnih postopkov, pravila o dokazovanju in zakonske določbe o pravicah in dolžnostih izvedencev oziroma cenilcev.
Posebni seminarji obsegajo posebna strokovna znanja za posamezna strokovna področja izvedenskega oziroma cenilskega dela.
O poteku in vsebini pripravljalnega seminarja ministrstvo pisno obvesti kandidata, izvedenca oziroma cenilca najmanj 30 dni pred začetkom pripravljalnega seminarja.
O udeležbi na pripravljalnem seminarju se kandidatu, izvedencu oziroma cenilcu izda pisno potrdilo.
Stroške pripravljalnega seminarja krije kandidat, izvedenec oziroma cenilec.
28. člen
(Poseben preizkus strokovnosti)
Poseben preizkus strokovnosti se opravlja pred komisijo iz četrtega odstavka 87. člena zakona, ki jo imenuje minister za posamezno področje opravljanja posebnega preizkusa strokovnosti. Komisija ima sedež na ministrstvu.
Komisija ima predsednika, najmanj dva člana in zapisnikarja ter namestnike, ki jih nadomeščajo v primeru odsotnosti. En član komisije in njegov namestnik sta imenovana izmed višjih upravnih delavcev ministrstva, ostali pa so strokovnjaki s področja, za katero se opravlja poseben preizkus strokovnosti. Zapisnikarja in njegovega namestnika imenuje minister izmed strokovnih delavcev ministrstva.
Predsednik komisije je strokovnjak.
Članom komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov po odredbi o plačilu in povračilu stroškov, ki jo sprejme minister.
Sredstva za delo komisije se zagotavljajo iz namenskih prihodkov in se izplačujejo iz proračuna Republike Slovenije.
29. člen
(Opravljanje preizkusa)
Preizkus zajema preverjanje znanja ter vključuje poznavanje predpisov, teorije in strokovne prakse z določenega strokovnega področja.
Čas in kraj opravljanja preizkusa določi komisija.
Rok za opravo preizkusa mora biti določen tako, da ostane kandidatu od prejema obvestila o času in kraju preizkusa do dneva preizkusa najmanj 30 dni za pripravo na preizkus.
Predsednik komisije skrbi za pravilen potek preizkusa.
30. člen
(Potek in ocenjevanje preizkusa)
Preizkus se opravlja pisno in ustno.
Pisni del preizkusa zajema pisno nalogo s področja, iz katerega se opravlja preizkus. Naloga je zasnovana v obliki reševanja strokovnega problema s študijem primera na podlagi predloženega gradiva ter z izdelavo osnutka izvedenskega oziroma cenilskega izvida in mnenja s področja, za katero se opravlja preizkus.
Pisni del preizkusa traja največ štiri ure. Kandidat ima lahko pri sebi pravne predpise in strokovno literaturo. V času opravljanja pisnega dela se kandidat ne sme z nikomer posvetovati.
Ugotovljena kršitev določbe prejšnjega odstavka ima enake posledice kot negativno ocenjena pisna naloga.
Če kandidat uspešno opravi pisni del, lahko pristopi k ustnemu delu preizkusa.
Ustni del preizkusa zajema zagovor pisne naloge in preverjanje znanja kandidata na področju, za katero se opravlja preizkus.
Ustni del traja, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatove strokovnosti, vendar največ eno uro.
Ustni del preizkusa opravlja kandidat najkasneje v treh dneh po opravljenem pisnem delu preizkusa.
Preizkus je opravljen uspešno, če kandidat uspešno opravi tudi ustni del preizkusa.
31. člen
(Izid preizkusa)
Izid preizkusa razglasi predsednik komisije v navzočnosti članov komisije, kandidata in zapisnikarja takoj po končanem celotnem preizkusu. Izid se zapiše v zapisnik.
Kandidatu, ki je opravil preizkus, se izda potrdilo o opravljenem preizkusu. V potrdilu se navede, da je kandidat opravil poseben strokovni preizkus za izvedenca oziroma cenilca za določeno strokovne področje v skladu z zakonom in tem pravilnikom.
Potrdilo podpiše predsednik komisije.
Potrdilo o opravljenem preizkusu se izda v dveh izvodih, od katerih prejme enega kandidat, drugi pa ostane v spisu ministrstva.
32. člen
(Odstop od preizkusa)
Če kandidat brez upravičenega razloga določenega dne ne pristopi k opravljanju preizkusa in če o tem pisno ne obvesti ministrstva najmanj osem dni pred rokom za preizkus, ali če odstopi, ko je že začel opravljati preizkus, se šteje da preizkusa ni opravil.
O upravičenosti razlogov za odstop od preizkusa odloči minister na podlagi pisne obrazložitve kandidata.
Kandidat mora posredovati pisno obrazložitev najkasneje v sedmih dneh od dneva, določenega za opravljanje preizkusa, sicer odstop ni upravičen.
Za upravičene razloge se štejejo zlasti: bolezen, smrt v ožji družini ter neodložljive in nenačrtovane osebne obveznosti.
V primeru, če minister odloči, da so razlogi upravičeni, se šteje, da kandidat ni pristopil k preizkusu.
33. člen
(Stroški preizkusa)
Kandidat na podlagi izstavljenega računa plača stroške preizkusa skladno s cenikom, ki ga določi minister. Kandidat mora pred pristopom k preizkusu predložiti dokazilo o plačilu.
V primeru, da se kandidat brez upravičenega razloga preizkusa ne udeleži ali odstopi med opravljanjem preizkusa, se mu že plačani stroški ne vrnejo.
34. člen
(Zapisnik)
O posebnem preizkusu strokovnosti se za vsakega kandidata piše zapisnik, ki vsebuje: osebno ime kandidata, stalno prebivališče, sestavo komisije, področje, za katero kandidat opravlja poseben preizkus strokovnosti, datum preizkusa, opis poteka preizkusa ter uspeh preizkusa.
Pisna naloga je priloga zapisnika. Zapisnik podpišejo predsednik komisije, člani komisije in zapisnikar.
Komisija oceni uspeh preizkusa s skupno oceno »JE OPRAVIL-A« ali »NI OPRAVIL-A«.
35. člen
(Ponovitev preizkusa)
Kandidat, ki ni opravil pisnega dela preizkusa strokovnosti, lahko ponovno pristopi k opravljanju preizkusa v roku, ki ga določi komisija, vendar ne prej kot v treh mesecih in ne kasneje od enega leta po dnevu pisnega dela preizkusa.
Kandidat, ki ni opravil ustnega dela preizkusa strokovnosti, ga lahko ponavlja v roku, ki ga določi komisija, vendar ne prej kot v dveh mesecih in ne kasneje od enega leta po dnevu ustnega dela preizkusa in največ enkrat.
Celotni preizkus se lahko ponovi največ dvakrat.
Za ponovno opravljanje pisnega dela preizkusa oziroma celotnega preizkusa se ponovno plačajo stroški preizkusa, za ponovno opravljanje ustnega dela preizkusa pa se plača sorazmerni del stroškov tega dela preizkusa.
36. člen
(Preverjanje strokovnega izpopolnjevanja)
Če izvedenec oziroma cenilec ne predloži dokazil o izpopolnjevanju znanja iz petega odstavka 87. člena zakona v roku iz četrtega odstavka 84. člena zakona, ga ministrstvo pisno pozove, da to stori v dodatnem roku, ki ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od 30 dni.
Če dokazila niso predložena niti v roku iz prejšnjega odstavka, minister odredi suspenz po določbah 21. člena tega pravilnika in začne postopek za razrešitev izvedenca oziroma cenilca.
Za predložitev dokazil o strokovnem izpopolnjevanju izvedencev oziroma cenilcev in njihovem seznanjanju z novimi dognanji in metodami v stroki in za oceno tega izpopolnjevanja in seznanjanja (peti odstavek 87. člena zakona) se smiselno uporabljajo določila 6. in 9. člena, za določitev posebnega preizkusa znanja pa določila 10. člena tega pravilnika.
37. člen
(Poseben preizkus znanja)
Poseben preizkus znanja se opravi s smiselno uporabo določb tega dela pravilnika, ki veljajo za poseben preizkus strokovnosti.
38. člen
(Evidenca preizkusov)
Ministrstvo vodi evidenco posebnih preizkusov strokovnosti in posebnih preizkusov znanja za izvedence oziroma cenilce po posameznih strokovnih področjih, ki vsebuje:
– označbo strokovnega področja,
– zaporedno številko,
– osebno ime kandidata in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
– številko spisa kandidata,
– datum in kraj rojstva,
– stopnjo in vrsto izobrazbe,
– komisijo za preizkus in datum opravljanja preizkusa,
– znesek in datum plačila stroškov preizkusa,
– uspeh pri preizkusu.
V. NAGRADA IN POVRNITEV STROŠKOV
39. člen
(Splošna določba)
Izvedenci oziroma cenilci imajo pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom.
40. člen
(Vrsta stroškov)
Stroški iz prejšnjega člena so:
1. potni stroški;
2. stroški za prehrano in prenočišče;
3. nadomestilo plače oziroma izgubljeni zaslužek;
4. materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom.
41. člen
(Odmera stroškov)
Stroški iz 1. do 3. točke prejšnjega člena se obračunajo po zneskih povračil, nadomestil in drugih prejemkov, ki veljajo za delavce v državnih organih.
Stroški iz 4. točke prejšnjega člena se obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo, ko gre za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo mnenja, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške.
Stroški za pisalna sredstva se ovrednotijo v višini 5 odstotkov od odmerjene nagrade.
42. člen
(Tarifa)
Za izračun nagrade za izvedensko in cenilsko delo se uporablja točkovna tarifa, določena s tem pravilnikom.
43. člen
(Nujni primeri)
Za izdelavo izjemno zahtevnih ali nujnih izvedenskih oziroma cenilskih mnenj in v drugih nujnih primerih (prazniki, sobote, nedelje, nočni čas med 22. in 7. uro zjutraj) se sme nagrada ustrezno povečati do 50 odstotkov.
44. člen
(Vrednost točke)
Vrednost točke znaša 100 SIT in se usklajuje z vrednostjo točke po odvetniški tarifi.
O spremembi vrednosti točke odloča minister.
VI. TARIFA ZA VREDNOTENJE IZVEDENSKEGA OZIROMA CENILSKEGA DELA
45. člen
(Študij spisa)
Za študij spisa pripada izvedencu oziroma cenilcu:
1. pri obsegu do 50 strani 75 točk,
2. pri obsegu nad 50 do 200 strani 150 točk,
3. pri obsegu nad 200 strani 250 točk.
Pri študiju spisa se upoštevajo tudi priloge.
46. člen
(Dodatna dokumentacija)
Za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pripada izvedencu oziroma cenilcu:
1. za manj obsežne (do 25 strani) 75 točk,
2. za obsežne (od 25 do 60 strani) 150 točk,
3. za zelo obsežne (več kot 60 strani) 250 točk.
Za preglede oziroma oglede pripada izvedencu oziroma cenilcu:
1. za manj zahtevne (do 1 ure) 75 točk,
2. za zahtevne (do 3 ure) 150 točk,
3. za zelo zahtevne (nad 3 ure) 250 točk.
47. člen
(Izvid in mnenje)
Za pisno izdelavo izvedenskega oziroma cenilskega izvida in mnenja pripada izvedencu oziroma cenilcu:
1. za manj zahtevnega 300 točk,
2. za zahtevnega 500 točk,
3. za zelo zahtevnega 700 točk.
Za ustno podajanje izvida in mnenja pripada izvedencu oziroma cenilcu za vsake začete pol ure 50 točk.
Ko ne podaja svojega izvida in mnenja, pripada izvedencu oziroma cenilcu za čakanje na narok oziroma navzočnost na sodišču med narokom za vsake začete pol ure čakanja 20 točk. Če traja čakanje skupaj z narokom do pol ure, pripada izvedencu oziroma cenilcu samo plačilo za udeležbo na naroku.
48. člen
(Izplačilo stroškov)
Kadar mora stroške in nagrado izplačati sodišče, ki je izvedensko oziroma cenilsko delo odredilo, ali so bili zneski za izvedensko oziroma cenilsko delo vnaprej založeni, je sodišče dolžno odločiti o zahtevi za odmero nagrade in povrnitev stroškov najkasneje v osmih dneh od vložitve zahteve, odmerjeno nagrado in stroške pa izplačati najkasneje v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa, s katerim je o zahtevi odločeno.
Stranka, na zahtevo katere je izvedenec oziroma cenilec izdelal izvid in mnenje oziroma cenitev, mora stroške in nagrado plačati v petnajstih dneh od prejema računa.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
(Zamenjava štampiljke)
Štampiljke, ki so jih izvedenci oziroma cenilci uporabljali pred uveljavitvijo tega pravilnika, bo ministrstvo na račun izvedencev oziroma cenilcev zamenjalo s štampiljkami v skladu s 16. členom tega pravilnika v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
50. člen
(Prenehanje veljavnosti)
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati pravilnik o sodnih izvedencih (Uradni list RS, št. 20/95), pravilnik o sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 20/95) in pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Uradni list RS, št. 61/97, 72/98 in 88/00).
51. člen
(Uporaba nekaterih določb o posebnih preizkusih strokovnosti in posebnih preizkusih znanja)
Določbe 26. člena tega pravilnika o programu posebnih preizkusov strokovnosti oziroma posebnih preizkusov znanja, 27. člena o pripravljalnih seminarjih, 10. in 28. člena o posebnih preizkusih strokovnosti in 37. člena o posebnem preizkusu znanja se začnejo uporabljati 1. 1. 2003.
Program iz prvega odstavka 26. člena tega pravilnika se predpiše najkasneje do 1. 12. 2002.
Ne glede na določbo prejšnjega člena tega pravilnika se do pričetka uporabe določb iz prvega odstavka tega člena glede posebnih preizkusov strokovnosti oziroma posebnih preizkusov znanja še naprej uporabljajo ustrezne določbe pravilnikov iz prejšnjega člena.
52. člen
(Uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 165-04-229/2001
Ljubljana, dne 17. januarja 2002.
mag. Ivan Bizjak l. r.
Minister
za pravosodje
