Na podlagi 16. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) izdaja minister za promet

(1) Ta pravilnik določa varnostne ukrepe pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah slovenskega železniškega omrežja, in sicer: enosmernega sistema 3 kV, enofaznega sistema 25 kV, 50 Hz (Dobova) ter enofaznega sistema 15 kV, 16 2/3 Hz (Jesenice).
(2) Podrobnejše določbe o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah javne železniške infrastrukture z enosmernim sistemom 3 kV so v navodilu, katerega izda generalni direktor Slovenskih železnic, d. d., sočasno z uveljavitvijo tega pravilnika. Določbe se smiselno uporabljajo tudi za enofazni sistem 15 kV, 16 2/3 Hz in enofazni sistem 25 kV, 50 Hz.

(1) Pri delih na napajalnih daljnovodih, elektronapajalnih postajah, voznem omrežju ter drugih elektroenergetskih napravah in instalacijah veljajo poleg določb tega pravilnika tudi splošni elektrotehnični predpisi za varstvo pri delu pred previsoko napetostjo dotika.
(2) Varnostni ukrepi iz tega pravilnika ne izključujejo uporabe varnostnih ukrepov določenih v obsegu, ki se nanaša na elektrificirane železniške proge v drugih železniških ali splošnih predpisih.

Po določbah tega pravilnika se morajo ravnati vsi železniški delavci in drugi izvajalci del, ki se gibljejo ali opravljajo dela na območju elektrificiranih tirov.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Elektronapajalna postaja (v nadaljnjem besedilu: ENP) je elektroenergetski postroj, v katerem se izmenična napetost iz elektrogospodarskega omrežja transformira na nižjo napetost in usmeri v enosmerno napetost ter nato preko stikal dovaja na vozno omrežje.
2. Enofazni sistem 25 kV, 50 Hz je sistem električne vleke, pri katerem se elektrovlečna vozila napajajo z enofazno napetostjo 25 kV, 50 Hz.
3. Enofazni sistem 15 kV, 16 2/3 Hz je sistem električne vleke, pri katerem se elektrovlečna vozila napajajo z enofazno napetostjo 15 kV, 16 2/3 Hz.
4. Enosmerni sistem 3 kV je sistem električne vleke, pri katerem se elektrovlečna vozila napajajo z enosmerno napetostjo 3 kV.
5. Izenačitev potenciala je postopek stalnega ali začasnega povezovanja medsebojno nepovezanih, oziroma ne dovolj povezanih vodnikov ali prevodnih delov naprav in konstrukcij z električno prevodno zvezo, in sicer z namenom izenačitve potenciala.
6. Izolirana tirnica je del tirnega traku, ki omogoča kontrolo zasedenosti tirov, kretnic in progovnih odsekov.
7. Ločilnik je stikalna naprava, ki se lahko izklaplja, kadar skozi njo ne teče električni tok.
8. Ločišče je električna in mehanska meja med voznim vodom odseka odprte proge in odseka postaje.
9. Napajalni vod voznega omrežja je dodatni vod na enotirni progi, ki povezuje elektronapajalne postaje z voznim omrežjem na postajah.
10. Obhodni vod voznega omrežja je vod, ki omogoča električno povezovanje dveh odsekov voznih vodov odprte proge preko postaje.
11. Odklopni ločilnik je stikalna naprava, ki se v sili lahko izklaplja, tudi ko skozi njo teče električni tok.
12. Odsekovni izolator (ločilec) je električna meja med delom voznega voda, napajanega preko enega stikala, in delom voznega voda, napajanega preko drugega stikala. Služi za prehod elektrovlečnega vozila z enega dela voznega voda na drugi del voznega voda pod obremenitvijo, če sta oba dela voznega voda pod napetostjo.
13. Ozemljilo je kovinski del (prevodnik, trak, palica, plošča, cev), vkopan v zemljo in je z njo v prevodnem stiku.
14. Ozemljitev je električna prevodna vez prevodnih delov in konstrukcij z zemljo, vzpostavljena z ozemljilom. Pogojno se s pojmom ozemljitve razume tudi električna prevodna zveza prevodnih delov naprav in konstrukcij s tirnico – povratnim vodom, čeprav se taka zveza tehnično opredeljuje kot zaščitna vez s povratnim vodom.
15. Ozemljitvena palica je varovalna naprava, s katero se vodniki zračnih vodov voznega omrežja v breznapetostnem stanju povezujejo s tirnico – povratnim vodom.
16. Ozemljitvena vez (ozemljitev) je električna prevodna vez med prevodnimi deli naprav in konstrukcijami z ozemljilom.
17. Palica za omejitev delovišča je ozemljitvena palica, opremljena z rdečo signalno zastavico.
18. Pooblaščeni delavec za vzdrževanje voznega omrežja je delavec, ki je pooblaščen za opravljanje del pri vzdrževanju voznega omrežja oziroma spremlja in zavaruje delo tretjih oseb.
19. Povratni vod je tirnica, ki služi kot povratni vodnik, na katerega se priključujejo prevodni deli naprav in konstrukcij, ki ne pripadajo obratovalnemu tokokrogu in ki lahko zaradi okvare pridejo pod napetost.
20. Stabilne naprave električne vleke (v nadaljnjem besedilu: SNEV) sestavljajo sistem elektroenergetskih naprav in napeljav, potrebnih za obratovanje električne vleke.
21. Stikalo na voznem omrežju je skupni naziv za ločilnik in odklopni ločilnik, s katerima se zanesljivo doseže v izklopljenem položaju varnostna razdalja med polom pod napetostjo in polom brez napetosti.
22. Varnostna razdalja je najmanjša dopustna oddaljenost vodnika oziroma dela pod napetostjo od dela brez napetosti v katerikoli smeri pri temperaturi +40° C in obtežitvi zaradi vetra od 0 do polne vrednosti.
23. Varovalna razdalja je najmanjša dovoljena razdalja med deli pod napetostjo in delavcem oziroma neizoliranim orodjem ali opremo, ki jo delavec uporablja, in znaša pri enosmernem sistemu 3 kV 1200 mm, pri enofaznem sistemu 25 kV, 50 Hz ter 15 kV, 16 2/3 Hz pa 1500 mm.
Območje, manjše od 1200 oziroma 1500 mm od delov VO pod napetostjo, pa se imenuje nevarno območje. To se oblikuje radialno od delov VO pod napetostjo.
24. Vodja del je pooblaščena oseba, ki ji je zaupano vodstvo del na posameznem delovišču. Dolžan je skrbeti, da imajo delavci pri delu vse potrebno orodje, da uporabljajo predpisana sredstva in opremo za osebno varnost, prav tako pa skrbi za varen potek in način dela ter za zavarovanje delovišča.
25. Vozno omrežje (v nadaljnjem besedilu: VO) je del stabilnih naprav električne vleke, ki prenaša električno energijo z elektronapajalnih postaj do elektrovlečnih vozil.
26. Vozni vod (v nadaljnjem besedilu: VV) predstavljajo vodniki, ki služijo za napajanje elektrovlečnih vozil z električno energijo. Sestavljen je iz nosilne vrvi, enega ali dveh kontaktnih vodnikov, tokovnih vezi, obešalk in spojnega materiala.

Deli voznega omrežja, ki so normalno pod napetostjo, so:
– vozni, napajalni in obhodni vodi,
– tokovne zveze,
– priključni vodi,
– ločilne naprave,
– oprema za obešanje od vodnikov do izolatorjev,
– izolatorji.

Ozemljeni deli voznega omrežja so:
– drogovi voznega omrežja,
– drogovi in prečke togih portalov,
– deli opreme za obešanje in zatezanje do izolatorjev,
– drogovi in portali za napajalne vode, ločilnike in odklopne ločilnike,
– pogoni ločilnikov in odklopnih ločilnikov,
– povratni vod,
– vse ozemljitvene vezi in ozemljila.

Druge ozemljene kovinske konstrukcije oziroma njihovi deli, ki so v območju možnega mehaničnega dotika in električnega vpliva od delov VO, ki so pod napetostjo, so:
– kovinski drogovi za razne namene,
– drogovi in kovinske omarice komunikacijskih mest ob progi,
– kovinske konstrukcije mostov, nadvozov in ograj,
– peronske nadstrešnice,
– železniške zapornice,
– relejne omarice,
– nosilci prostozračnih kabelskih vodov ipd.,
– cevovodi,
– omarice z jeklenkami za plin,
– druge kovinske konstrukcije.

Nevtralni, neozemljeni deli voznega omrežja so vodniki nevtralnega voznega voda, kadar ta ni ozemljen.

(1) Glavni potencialni vir nevarnosti je VO, ki je normalno pod napetostjo.
(2) Neposredni ali posredni dotik s katerim koli delom VO, ki je normalno pod napetostjo, je življenjsko nevaren, čeprav je napetost v njem izključena. Šele ko sta opravljeni ozemljitev in izenačitev potencialov, se šteje, da naprave niso več pod napetostjo.

Drugi potencialni viri nevarnosti so:
– prekinjeni povratni vod (tirnica), ki je lahko pod napetostjo tudi, če je napetost v VV tega odseka izključena, če se opravlja električna vleka po enem ali obeh sosednjih odsekih;
– kovinske konstrukcije, ki niso povezane s povratnim vodom in ki so oddaljene od osi najbližjega elektrificiranega tira pri enosmernem sistemu 3 kV manj od 9 m, pri enofaznem sistemu 25 kV, 50 Hz manj od 65 m in pri enofaznem sistemu 15 kV, 16 2/3 Hz manj od 20 m.

(1) Železniški delavci in druge osebe, ki imajo pravico dostopa in opravljanja del na železniškem območju elektrificiranih tirov, morajo biti pravočasno poučeni o nevarnostih na elektrificiranih progah.
(2) Opozorilo o nevarnosti pred previsoko napetostjo dotika se javno objavi na območju elektrificiranih prog na vidnih mestih v prostorih, kjer se zadržujejo potniki in drugi uporabniki železniških storitev.
(3) Opozorilo mora biti lepo oblikovano, vidno in berljivo z razdalje dveh metrov. V sredini opozorila je treba pod besedilo z rdečo barvo natisniti elektrotehnično puščico, katere skupna višina znaša 70% višine besedila. Lepak za opozorilo o nevarnostih pred previsoko napetostjo dotika je prikazan v prilogi 1.
(4) Vsebina in oblika opozorila o nevarnostih pred previsoko napetostjo dotika sta določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Ne glede na napetostno stanje v voznem omrežju je prepovedano:
– nameščanje in premikanje ozemljitvenih palic ter dotikanje njihovih vodnikov brez ustreznih varovalnih sredstev oziroma v nasprotju s predpisanim zaporedjem;
– približevanje nosilnim konstrukcijam voznega omrežja, na katerih se dogajajo nenormalni pojavi, kot so: prasketanje, iskrenje, svetlikanje, cvrčanje ipd.;
– postavljanje kakršnega koli materiala okoli nosilnih konstrukcij voznega omrežja v območju njihovih temeljev;
– prenašanje pokončnih predmetov, zastav, transparentov in podobnega na območju elektrificiranih tirov;
– vzdigovanje antenskih palic na sredstvih za zveze ali vozilih na odprtih tovornih vagonih, če so na elektrificiranih tirih ali se gibljejo preko nivojskega križanja ceste z elektrificirano železnico;
– snemanje in poškodovanje varovalnih naprav, ki varujejo ali opozarjajo na električne vodnike (polne ali rešetkaste ograje, mreže, opozorila, napisi ipd.);
– metanje kakršnihkoli predmetov na vodnike ali konstrukcije VO;
– škropljenje kovinske konstrukcije VO z vodo ali drugo tekočino.
(2) Preden je napetost v VO izključena ter opravljeni ozemljitev in izenačitev potencialov, je prepovedano:
– dotikati se vseh delov VO, ki so normalno pod napetostjo;
– dotikati se predmetov, ki visijo z delov VO;
– približati se mestu, kjer se odtrgani vodnik VO dotika tal, na razdaljo manj kot 15 metrov;
– približati se s katerimkoli delom telesa, orodjem oziroma neizoliranim predmetom nevarnemu območju VO;
– vzpenjati se na nosilne konstrukcije VO.

Preden je napetost v VO izključena in preden sta opravljeni ozemljitev ter izenačitev potencialov, je pri delih na vozilih prepovedano:
– dotikati se odjemnika toka ali drugih električnih naprav in priprav na elektrovlečnih vozilih;
– vzdigovanje grabelj pri parnih lokomotivah nad zgornji rob strehe strojevodske kabine;
– škropljenje premoga z vodo ali njegovo premetavanje v zalogovniku;
– vzpenjanje na streho lokomotiv in motornih voz, lokomotivskega kotla ali zalogovnika parne lokomotive, na streho potniških in tovornih vagonov, na stroje za vzdrževanje prog ter na dvigala z gibljivo ročico in na tovore na odprtih tovornih vagonih, ko so ti na elektrificiranem tiru.

Pred izključitvijo napetosti v VO, ozemljitvijo in izenačitvijo potencialov je prepovedano:
– nakladanje, razkladanje ali prekladanje blaga na odprtih tovornih vagonih (izjemoma je dovoljeno razkladanje vagonov serije Fac in Eamos, s katerimi se dostavlja gramoz na odprto progo z elektrovlečnim vozilom);
– ročno pranje zunanjih površin vozil z vodnim curkom;
– delo dvigal in druga dela (postavljanje opažev, sekanje drevja, odstranjevanje podrasti), če bi se lahko s katerim koli delom stroja ali predmetom približali na razdaljo, manjšo od 3 m, od dela VO pod napetostjo.

Pred izključitvijo napetosti v VO, ozemljitvijo in izenačitvijo potencialov je pri vzdrževalnih delih prepovedano:
– izvajanje vseh vzdrževalnih del, pri katerih lahko pride delavec s telesom ali orodjem v nevarno območje;
– dotikanje vodnikov z golimi rokami ali neizoliranim orodjem, kot so: žicevodi ali žice zračnih TK vodov, energetski zračni vodi, tudi ko je napetost v njih izključena, če je njihova vzporedna dolžina z VO enaka ali večja kot 1600 m pri enosmernem sistemu 3 kV ali 800 m pri enofaznem sistemu 25 kV, 50 Hz ter 15 kV, 16 2/3 Hz;
– nagibanje čez zaščitno mrežo svetlobnega signala, ko ta sega v nevarno območje;
– zadrževanje na ploščadi svetlobnega signala v času, ko po tiru poleg njega vozi elektrovlečno vozilo z dvignjenim odjemnikom toka;
– dotikanje z golimi rokami ali neizoliranim orodjem: dveh tirnic enega tira, koncev dveh tirnic v istem tirnem traku, ki sta spojena z izolirnim tirnim stikom ali med katerima je pretrgana prespojitev, tirnice z ene in druge strani njenega zloma ali prereza, koncev ločenih ali prekinjenih vodnikov iskrišč, tirnih dušilk, povratnega voda in ozemljitev;
– zamenjati iskrišča ali tirne dušilke, ne da bi jih prej premostili.

Za gašenje požara v začetni fazi je dovoljena uporaba sredstev za gašenje požara na električnih napravah tudi takrat, ko so sosednje naprave pod napetostjo, toda tako, da ne pride do ogrožanja z visoko napetostjo osebe, ki gasi.

Dela na antikorozijski zaščiti drogov VO so izjemoma dovoljena tudi takrat, ko je VO pod napetostjo, vendar ne bliže kot 700 mm od delov VO pod napetostjo. Ta dela se lahko izvajajo s čopičem ali valjčkom, nikakor pa ne z brizganjem, ter morajo potekati pod nadzorom pooblaščenega delavca za vzdrževanje SNEV.

(1) Izredni prevozi s cestnimi vozili s prekoračenim nakladalnim profilom v višini čez nivojska križanja ceste z elektrificirano železnico so dovoljeni samo ob navzočnosti pooblaščenega delavca za vzdrževanje VO.
(2) Pred vozila iz prejšnjega odstavka morajo biti v pisni obliki določeni varnostni ukrepi med cestnim prevoznikom in železnico.

Prevozi izrednih tovorov po železnici, ki prekoračujejo nakladalni profil, so dovoljeni pod pogoji, ki jih določa navodilo za prevoz izrednih pošiljk.

(1) Progovna vozila in progovni delovni stroji se lahko približajo z najbolj izpostavljenim delom k delom VO pod napetostjo, na povečano varnostno razdaljo 300 mm pri enosmernem sistemu 3 kV ter 500 mm pri enofaznem sistemu 25 kV, 50 Hz in 15 kV, 16 2/3 Hz.
(2) Približevanje vozil in strojev iz prejšnjega odstavka je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
– da ima vozilo oziroma stroj mehanična omejila za gibljive dele, ki ne dopuščajo prekoračitve najmanjše varnostne razdalje;
– da so vsi kovinski deli vozila oziroma stroja zanesljivo spojeni z galvansko zvezo preko kolesnih dvojic s tirnico – povratnim vodom.

(1) Za omejitve delovišča, ozemljitve delovišča, izenačenja potencialov v VO in za ugotavljanje breznapetostnega stanja v VO, se smejo uporabljati samo ozemljitvene palice, ki imajo ustrezno potrdilo o uporabnosti, izdano od pooblaščene organizacije. Ozemljitvena palica, s katero se ugotavlja breznapetostno stanje v VO, mora imeti na stezni glavi pritrjeno žično varovalko (bakrena žica preseka 2,5 mm2).
(2) Ozemljitvena palica, skozi katero je stekel tok kratkega stika, se ne sme uporabljati, dokler je ne pregleda in preizkusi pooblaščena organizacija.

Pri delih, ki se po določbah tega pravilnika lahko opravljajo brez izključitve napetosti v VO, je za varnost na delovišču odgovoren neposredni vodja del.

Pri delih, ki se po določbah tega pravilnika morajo opravljati z izključitvijo napetosti v VO, je za omejitev delovišča, ozemljitev in izenačitev potencialov odgovoren pooblaščeni delavec za vzdrževanje VO.

(1) Vodja del na VO ima, kadar dela opravljajo delavci za vzdrževanje VO, naslednje pristojnosti in odgovornosti:
– ureja in uveljavlja vse potrebne varnostne ukrepe pri vzdrževanju VO;
– po izvedenih vseh potrebnih varnostnih ukrepih izda pisno dovoljenje za delo, ki ga podpišejo vsi delavci, ki sodelujejo pri tem delu;
– odgovoren je za pravilno izvedbo zavarovanja delovišča ter za to, da opozori delavce na uporabo varovalnih sredstev in opreme;
– delavce je dolžan obvestiti o napetostnem stanju na napravah in nadzirati njihovo delo;
– po končanem delu se mora prepričati, ali so vsi delavci zapustili mesto dela, jih obvestiti, da se zavarovanje ukinja in da ne smejo opravljati nobenega dela v nevarnem območju. Šele ko vsi delavci to pisno potrdijo, odredi odstranitev varovalnih sredstev in opreme.
(2) Pooblaščeni delavec za vzdrževanje VO ima, kadar dela opravljajo delavci, ki ne pripadajo službi za vzdrževanje VO, naslednje pristojnosti in odgovornosti:
– pred začetkom del mora nedvoumno seznaniti vodjo del na kraju dela z napetostnim stanjem v VO na delu proge, na katerem se bodo opravljala dela, in z mejo delovišča, znotraj katere bo v času del napetost v delu VO izključena in njeni deli ozemljeni;
– prepričati se mora, ali so opravljeni vsi zahtevani varnostni ukrepi; šele nato izda pisno dovoljenje za delo;
– po prejemu dovoljenja za delo neposredni vodja del izda svojim delavcem dovoljenje za začetek del;
– od prejema dovoljenja za delo je vodja del na delovišču odgovoren za varnost delavcev po določbah tega pravilnika;
– pooblaščeni delavec za vzdrževanje VO je dolžan prekiniti vsa dela, ki bi lahko ogrožala stabilnost ali delovanje VO;
– postavljena varovalna sredstva in opremo sme pooblaščeni delavec za vzdrževanje VO začeti odstranjevati šele tedaj, ko ga je vodja del pisno obvestil, da so dela končana, da so vsi delavci zapustili mesta del in da se napetost lahko vključi.

(1) Vsak delavec, ki dela ali se mudi na območju delovišča, mora upoštevati določbe tega pravilnika in na njegovi podlagi izdanih navodil. Izpolnjevati mora navodila vodje del ali pooblaščenega delavca za vzdrževanje VO in pri delu uporabljati vsa predpisana varovalna sredstva in opremo.
(2) Med svojim delom delavec ne sme prehajati meje delovišča.
(3) Kadar ni jasno, kaj natančno pomenijo določbe tega pravilnika, mora delavec zahtevati potrebna pojasnila pri vodji del.

(1) V zahtevi po izključitvi napetosti mora biti naveden odsek VO, na katerem se bodo dela opravljala.
(2) Delovišče mora biti z vseh strani, od koder je možen prenos napetosti, omejeno s palicami za omejitev delovišča. Največja dovoljena razdalja med palicami za omejitev delovišča pri enosmernem sistemu 3 kV je 1600 m ali izjemoma največ dolžina enega zateznega polja in 800 m pri enofaznem sistemu 25 kV, 50 Hz ter 15 kV, 16 2/3 Hz.
(3) Največja dovoljena razdalja med dvema ozemljitvenima palicama na mestu dela v postajah, na odprti dvotirni in enotirni progi pri enosmernem sistemu 3 kV je 800 m, pri enofaznem sistemu 25 kV, 50 Hz ter 15 kV, 16 2/3 Hz pa 200 m.
(4) Če je pri delih na VO postaje ali odprte enotirne proge ali odprte dvotirne proge napetost v vseh vodih izključena, ni treba postavljati ozemljitvenih palic na kraju dela, če je z njega vidna vsaj palica za omejitev delovišča.
(5) Če je med delom treba prestavljati ozemljitvene palice, palice za omejitev delovišča in zveze za izenačitev potencialov, morajo vsi delavci zapustiti mesto dela. Delati lahko nadaljujejo po premestitvi palic in zvez za izenačitev potencialov.
(6) Ozemljitvene palice se lahko odstranijo šele tedaj, ko je zadnji delavec zapustil mesto dela.
(7) Ozemljevanje VO preko ploščadi motornega progovnega vozila ni dovoljeno.

(1) Izenačitev potencialov med voznim vodom in drogovi VO, ki so posamično ozemljeni na tirnico – povratni vod, se izvede z ozemljitvenimi palicami.
(2) Pri skupinsko ozemljenih drogovih VO se izenačitev potencialov med drogovi in voznim vodom doseže s priključitvijo ozemljitvene palice na skupinsko ozemljitev in vozni vod.
(3) Izenačitev potencialov med kovinskimi konstrukcijami, navedenimi v 7. členu tega pravilnika, in voznim vodom se izvede s postavljanjem začasne zveze med maso teh konstrukcij in vodnikom voznega voda, ki je že ozemljen na tirnico – povratni vod.
(4) Ob popolni prekinitvi več vzporednih voznih vodov morajo biti vsi vodniki medsebojno spojeni z začasnimi zvezami za izenačitev potencialov in ozemljeni na tirnico – povratni vod – enega tira s postavljanjem ozemljitvenih palic na obeh straneh mesta prekinitve.
(5) Če je začasna zveza za izenačitev potencialov izvedena z uporabo ozemljitvene palice, je v tem primeru ta palica tudi palica za ozemljitev delovišča. Za omejitev delovišča se mora v vsakem primeru uporabiti posebna ozemljitvena palica.
(6) Izenačitev potencialov se vedno izvaja šele, ko so palice za omejitev delovišča že postavljene.

(1) Noben stalni vodnik povratnega voda ne sme biti prekinjen ali odstranjen prej, preden se namesto njega ne namesti začasni vodnik, ne glede na to, ali je VO pod napetostjo ali ne.
(2) Noben začasni vodnik povratnega voda se ne sme odstraniti prej, preden se ponovno ne namesti stalni vodnik.
(3) Glede začasnih vodnikov povratnega voda VO veljajo naslednje zahteve:
– za enosmerni sistem 3 kV se mora uporabljati neizolirana bakrena vrv s presekom 95 mm2, izolirana pa samo pri priključkih v dolžini 150 mm;
– za enofazna sistema 25 kV, 50 Hz ter 15 kV, 16 2/3 Hz se mora uporabljati v celotni dolžini s prozorno izolacijo izolirana bakrena vrv s presekom najmanj 50 mm2,
– stopnja izolacije izoliranih vodnikov mora biti 1 kV;
– začasni vodniki morajo biti na svojih koncih opremljeni s priključki za spenjanje;
– na en priključek za spenjanje se sme priključiti samo en vodnik.
(4) Na kraju priključka povratnega voda na povratni vod ENP se za začasni vodnik povratnega voda uporabijo enaki vodniki, kot so uporabljeni v prvi alinei prejšnjega odstavka tega člena, vendar njihov skupni presek ne sme biti manjši od skupnega preseka stalnih vodnikov.
(5) Začasno zavarovanje neprekinjenosti povratnega voda se mora izvesti s posebnimi sponami za tirnice. Spone so nameščene z obeh strani mesta, kjer se bodo prekinjali stalni vodniki povratnega voda. Spone so medsebojno povezane z začasnim vodnikom, kot je določeno v tretjem odstavku tega člena.
(6) Če je začasni vodnik povratnega voda sestavljen iz več delov, morajo biti ti prej zanesljivo medsebojno spojeni.
(7) Načine začasnega zavarovanja neprekinjenosti povratnega voda natančneje določa navodilo o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah.
(8) Pri prekinitvi ali odstranitvi vodnikov povratnega voda mora biti navzoč pooblaščeni delavec za vzdrževanje VO. Navzočnost pooblaščenega delavca za vzdrževanje VO ni potrebna, če je v skupini za vzdrževanje prog in progovnih naprav en delavec, ki je poučen in pooblaščen za dela na povratnem vodu. Stalne vodnike povratnega voda sme ponovno nameščati samo pooblaščeni delavec za vzdrževanje VO.
(9) Na mestu priključka povratnega voda na povratni vod ENP mora ostati vsaj en priključek na tirni trak, da bi se preko njega ohranila neprekinjenost te zveze. Če to ni mogoče, se mora napajanje iz take ENP izločiti.

(1) Nobena stalna ozemljitvena vez ne sme biti prekinjena ali odstranjena prej, preden se namesto nje ne namesti ustrezna začasna ozemljitvena vez, ne glede na to, ali je VO pod napetostjo ali ne.
(2) Nobena začasna ozemljitvena vez se ne sme odstraniti prej, preden se ponovno ne namesti stalna ozemljitvena vez.
(3) Za začasne ozemljitvene vezi veljajo glede presekov vodnikov iste določbe kot za vodnike povratnega voda.
(4) Začasna skupinska ozemljitvena vez se izvede tako, da se posamezni konci ozemljitvenih vrvi, ki bodo sneti s tirnice – povratnega voda, predtem spojijo z začasnimi vodniki povratnega voda. Nato se vsaka posamezna ozemljilna vez sname s tirnice in njen prosti konec spoji z istim vodnikom.
(5) Začasni vodnik povratnega voda, na katerega je priključena skupinska ozemljitvena vez, se po ponovni namestitvi stalnih vodnikov povratnega voda ne sme sneti, preden se ne obnovijo tudi stalne vezi vseh konstrukcij, ki so bile začasno priključene nanj.
(6) Pri prekinitvi ali odstranitvi ozemljitvenih vezi mora biti navzoč pooblaščeni delavec za vzdrževanje VO. Navzočnost pooblaščenega delavca za vzdrževanje VO ni potrebna, če je v skupini za vzdrževanje prog in progovnih naprav delavec, ki je poučen in pooblaščen za dela na ozemljitvah. Stalne ozemljitvene vezi sme ponovno nameščati samo pooblaščeni delavec za vzdrževanje VO.

(1) Ob atmosferskih praznitvah je treba delo prekiniti in počakati, da je nevarnost mimo, delavci pa se morajo umakniti od vseh konstrukcij VO.
(2) Pri delih na VO enega tira, kadar so vozni vodi sosednjih tirov pod napetostjo, morajo biti delavci pozorni na dele VO teh tirov, ki segajo proti njim. Ko po sosednjem tiru vozijo elektrovlečna vozila z dvignjenim odjemnikom toka, morajo za ta čas delavci prenehati delo in počakati, da vozila odpeljejo mimo.
(3) Pri delih na nosilnih konstrukcijah, ki nosijo vode, napajane preko več stikal, je treba na konstrukcijo med VV pod napetostjo in VV brez napetosti začasno namestiti razmejitvene označbe.

Kadar je vzporedna dolžina žicevoda, signalnovarnostnih in telekomunikacijskih vodov, energetskih vodov (kabelskih in prostozračnih) z VO pod napetostjo daljša kot:
– pri enosmernem sistemu 3 kV 1600 m in je njihova srednja oddaljenost od osi najbližjega elektrificiranega tira manjša od 9 m,
– pri enofaznem sistemu 25 kV, 50 Hz 800 m in je njihova srednja oddaljenost od osi najbližjega elektrificiranega tira manjša od 65 m,
– pri enofaznem sistemu 15 kV, 16 2/3 Hz 800 m in je njihova srednja oddaljenost od osi najbližjega elektrificiranega tira manjša od 20 m, je treba pri delih na njih uporabiti enega od naslednjih varnostnih ukrepov:
a) ozemljitev s pomožnim ozemljilom na kraju dela, pri čemer se morajo uporabljati zaščitne rokavice za napetost do 1000 V;
b) ozemljitev z dvema ozemljiloma levo in desno od mesta dela, pri čemer se morajo uporabljati zaščitne rokavice za napetost do 1000 V;
c) izolacijska ločitev delavca od zemlje in vseh kovinskih konstrukcij, ki so v zvezi z zemljo, z izolacijskim pogrinjalom ali ploščadjo, najmanjše stopnje izolacije 1000 V.

Pred začetkom del na spajanju prekinjenih vodnikov ali žicevodov, kovinskih plaščev in armatur energetskih, telekomunikacijskih in signalnih kablov oziroma vodnikov prostozračnih vodov mora biti zagotovljena neprekinjenost vodnika plašča ali armature z namestitvijo začasne tokovne vezi. Najmanjši presek take vezi, izdelane iz bakrene vrvi, mora biti 10 mm2.

(1) Kadar se dela z neizoliranim orodjem in se pri tem neposredno ali posredno dotika dveh ali več delov žicevoda, konstrukcij, energetskih, telekomunikacijskih in signalnovarnostnih naprav, morajo biti ti medsebojno povezani z začasnimi vezmi za izenačitev potencialov.
(2) Pri nameščanju začasnih vezi za izenačitev potencialov se morajo uporabljati zaščitne rokavice za napetost do 1000 V.

(1) Kadar se opravljajo dela na napravah za kontrolo zasedenosti tira, ki so na tiru ali poleg njega, se morajo v celoti spoštovati določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na ohranitev neprekinjenosti povratnega voda VO.
(2) Pri zamenjavi tirnih dušilk ali posameznih poškodovanih vodnikov se morajo prej namestiti ustrezni začasni vodniki, kar je podrobneje določeno v navodilu o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah.

Pri delih na signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in elektroenergetskih napravah, ki so ozemljene na tirnico – povratni vod, mora biti ozemljitvena vez stalno zagotovljena.

Če so signali, ki segajo v nevarno območje VO, opremljeni z mehaničnimi zaščitnimi mrežami, ki na celotnem območju ograjujejo njihovo ploščad, se dela na napravah, ki segajo v nevarno območje VO, lahko opravljajo tudi, ko so sosednji vodi VO pod napetostjo.
Zaščitna mreža mora biti nameščena tako, da preprečuje delavcu, da bi se s telesom ali orodjem približal delom VO pod napetostjo na manjšo razdaljo kot 700 mm.

Obveznost vsakega delavca in drugih oseb, ki se mudijo na kraju nesreče, je dati prvo pomoč ponesrečenim z električnim tokom.

(1) Natančnejša navodila o ločitvi in odstranitvi ponesrečenca od delov VO pod napetostjo ter dajanje prve pomoči so v navodilu o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah Slovenskih železnic.
(2) Strnjeno navodilo o dajanju prve pomoči ponesrečenemu z električnim tokom je v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Strnjeno navodilo se na območju elektrificiranih prog javno objavi na vidnih mestih v prostorih, kjer se zadržujejo potniki in drugi uporabniki železniških storitev.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati:
– navodilo za varnostne ukrepe pri električnemu toku na elektrificiranih progah JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/78);
– navodilo za delo na progah JŽ, elektrificiranih z enosmernim sistemom 3 kV (Službeni glasnik ZJŽ, št. 13/66);
– priročnik za varnostne ukrepe pri električnem toku na voznem omrežju enosmernega sistema 3 kV JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 10/78);
– priročnik za varnostne ukrepe pri električnem toku na voznem omrežju enofaznega sistema 25 kV, 50 Hz JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/73);
– navodilo za opravljanje službe na progah JŽ, elektrificiranih z enofaznim sistemom 25 kV, 50 Hz (Službeni glasnik ZJŽ, št. 4/90).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.