Na podlagi 3., 4., 6. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 10/98 in 74/98), zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01), odredbe o oskrbi malih kurilnih naprav pri opravljanju javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka (Uradni list RS, št. 2/02), 3. in 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 10/96) in na podlagi 16. člena statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Dobrepolje na 30. seji dne 29. 1. 2002 sprejel

Dimnikarska služba je obvezna gospodarska javna služba, ki jo predvideva zakon o varstvu okolja ter odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrepolje.
Ta gospodarska javna služba se izvaja na področju pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka. Izvaja se na celotnem območju Občine Dobrepolje.

Dimnikarska služba se izvaja po zakonu o dimnikarski službi in odredbi o oskrbi malih kurilnih naprav pri opravljanju javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka.

Zakon o varstvu pred požarom z vidika požarne varnosti podaja elemente varovanja objektov, zato Občina Dobrepolje na svojem območju tudi sprejema odlok o dimnikarski službi in sklep o podelitvi koncesije za obvezno lokalno javno službo za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.

Uporabniki storitev dimnikarske službe so fizične in pravne osebe na območju Občine Dobrepolje, ki so lastniki oziroma neposredni uporabniki naprav iz 5. člena tega odloka.

Dimnikarska služba se izvaja na naslednjih napravah:
– male in srednje kurilne naprave na vsa goriva, kot jih določa uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94);
– pomožne naprave, ki so povezane z obratovanjem kurilnih naprav;
– naprave za prezračevanje prostorov, v katerih so kurilne naprave;
– druge naprave povezane z delovanjem kurilnih naprav.

Koncesionar bo v zvezi s pravico do izvajanja dimnikarske dejavnosti opravljal:
– preglede naprav iz 5. člena tega odloka;
– vodenje zakonsko določenih evidenc o napravah iz 5. člena tega odloka;
– meritve emisij škodljivih snovi, ki onesnažujejo zrak iz kurilnih naprav;
– priprava mnenj k uporabi novih in rekonstrukciji obstoječih naprav iz 5. člena tega odloka;
– čiščenje in antikorozijsko zaščito na kurilnih napravah in izžiganje katranskih oblog v odvodniku odpadnih plinov in veznih elementih.

Koncesionar je dolžan na vsakokratno zahtevo uporabnika opraviti storitev v najkrajšem možnem času, oziroma takoj, če bi vsled neopravljene storitve lahko prišlo do škode.

Uporabniki imajo v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe naslednje pravice in dolžnosti:
– pravico do rednih in kvalitetnih storitev dimnikarske službe;
– pritožbe na kakovost storitev;
– kadarkoli zahtevati katerokoli dimnikarsko storitev, ki je predmet javne službe;
– zahtevati in dobiti možnost vpogleda v kataster kurilnih, dimovodnih, prezračevalnih naprav (v nadaljevanju: kataster) in ostalih evidenc, ki se nanašajo nanj;
– dovoliti prost dostop do naprav, ki se čistijo;
– omogočiti čiščenje oziroma pregled naprav najkasneje po tretjem prejetem obvestilu;
– prijaviti svoje naprave pooblaščeni dimnikarski službi in nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra in drugih evidenc v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe;
– sporočiti koncesionarju vsako spremembo na napravah in uporabi vrste goriva;
– redno plačevati dimnikarske storitve;
– za nove in rekonstruirane naprave iz 5. člena tega odloka ter v skladu z veljavno zakonodajo, naročiti pri koncesionarju izdelavo strokovnega mnenja, t.i. prvega pregleda in meritve o primernosti le-teh.
Če uporabnik ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, je koncesionar dolžan o tem takoj obvestiti koncendenta in pristojni inšpektorat.

Koncesionar izda uporabnikom račune takoj po opravljeni storitvi v skladu z veljavno tarifo. Izhodiščna tarifa se določi s koncesijsko pogodbo. O spreminjanju tarife odloča koncedent na predlog koncesionarja.

Koncesijska pogodba se sklene na podlagi javnega razpisa ali na podlagi zainteresiranosti obeh strank. Koncesionar lahko opravlja dimnikarsko službo, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dimnikarske službe;
– da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih sredstev in naprav;
– da predloži reference o dosedanjem delu;
– da razpolaga z zadostnim številom kadrovsko usposobljenih delavcev.
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje, če to določa državni predpis.

Koncesionar je dolžan izvajati dimnikarsko službo tako, kot določajo veljavni zakonski akti, navodila ministrstva, ki se nanašajo na izvajanje dimnikarske službe in upoštevati občinske odloke ter dogovore, definirane s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar je dolžan za vsako leto trajanja koncesije do konca marca za preteklo leto plačati koncedentu plačilo za koncesijo v višini 2 % od fakturirane realizacije.
Sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna Občine Dobrepolje in se uporabljajo za požarno varnost in varstvo okolja.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha zaradi neopravljanja storitev dimnikarske službe v skladu z veljavnimi predpisi ali kršenja določil koncesijske pogodbe.
Koncesionar ne more prenesti izvajanja dimnikarskih storitev na drugo osebo.

Nadzorstvo nad opravljanjem dimnikarske službe imajo v okviru svojih pristojnosti inšpektorati, ter pristojne organizacije oziroma službe, ki jih za to lahko pooblasti župan Občine Dobrepolje.

Koncesionar mora koncedentu, na njegovo vsakokratno zahtevo omogočiti vpogled v poslovne knjige v smislu kontrole fakturirane realizacije od opravljenih storitev.
Koncedent mora podatke, pridobljene na ta način, varovati kot poslovno skrivnost.

Koncesijska pogodba se sklepa za pet let, s tem, da jo je možno po preteku tega obdobja podaljšati.

Če uporabnik, ki je fizična oseba, ob tretjem prejetem obvestilu koncesionarja o čiščenju oziroma pregledu naprav iz 5. člena tega odloka ne omogoči čiščenja oziroma pregleda, se ga za prekršek kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 20.000 SIT.

Če uporabnik, ki je pravna oseba ob tretjem prejetem obvestilu koncesionarja o čiščenju oziroma pregledu naprav iz 5. člena tega odloka ne omogoči čiščenja oziroma pregleda, se jo za prekršek kaznuje z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 SIT.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.