Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o krmi (ZKrmi), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. februarja 2002.

Ta zakon določa pogoje za proizvodnjo, dajanje v promet in krmljenje s krmo, dodatki in premiksi, ki se uporabljajo za krmljenje živali, postopek za izdajo dovoljenja za proizvodnjo in promet dodatkov, informacijski sistem ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
1. Krma so različni proizvodi rastlinskega ali živalskega izvora v prvotnem naravnem stanju, sveži ali konzervirani, stranski proizvodi biosinteze, proizvodi industrijske predelave ter organske in anorganske snovi, ki so direktno ali po predelavi namenjene za krmljenje živali.
2. Med krmo se štejejo tudi:
– krmne mešanice, ki so sestavljene iz posamičnih krmil, s krmnimi dodatki ali brez njih, ki so kot popolne ali dopolnilne krmne mešanice namenjene za prehrano živali,
– posamično krmilo, ki se nespremenjeno ali predelano uporablja za krmljenje živali, za proizvodnjo krmnih mešanic ali kot nosilna snov pri proizvodnji predmešanic,
– medicirana krma je mešanica krme in zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki je pripravljena za promet in namenjena krmljenju živali brez nadaljnje predelave,
– popolne krmne mešanice so krmne mešanice, ki po svoji sestavi povsem zadovoljujejo prehranske potrebe živali,
– dopolnilne krmne mešanice so krmne mešanice, ki se uporabljajo v prehrani živali za dopolnitev krme,
– krma za posebne prehranske namene, ki je krmna mešanica in dodatki, ki so namenjeni za zadovoljevanje posebnih prehransko-fizioloških potreb živali,
– posebni proizvodi, ki so s posebnimi tehnološkimi postopki pridobljena krmila, in sicer beljakovine, pridobljene iz mikroorganizmov, nebeljakovinske dušične snovi, aminokisline in njihove soli ter analogi aminokislin.
3. Krmni dodatki so snovi, ki se uporabljajo v prehrani živali, ker ugodno vplivajo na lastnosti krmil in na zadovoljevanje prehranskih potreb živali, izboljšujejo izkoristek krme, povečujejo prirejo živali ter omogočajo doseganje posebnih prehranskih ciljev ali zmanjšujejo obremenitev okolja z živalskimi izločki.
4. Učinkovina je aktivna snov določene kemijske sestave rudninskega, živalskega ali rastlinskega izvora oziroma proizvod kemične ali biološke sinteze, namenjena za proizvodnjo zdravilnih dodatkov krmi.
5. Premiksi so mešanice enega ali več dodatkov z nosilno snovjo in so namenjeni za kasnejšo proizvodnjo krmnih mešanic.
6. Karenca je časovno obdobje, ki mora preteči od zadnjega krmljenja živali s krmo z dodatki s seznama I. ali s krmo s premiksi, ki vsebujejo dodatke s seznama I. pa do trenutka, ko gre žival v redni zakol za proizvodnjo zdravstveno ustreznih živil oziroma časovno obdobje, v katerem se živalska tkiva, mleko, jajca in med živali, krmljenih s krmo z dodatki s seznama I. ali s krmo s premiksi, ki vsebujejo dodatke s seznama I., ne smejo uporabljati za prehrano ljudi, zaradi možne vsebnosti ostankov dodatkov v živilih.
7. Nosilna snov je pomožna snov ali krmilo, ki se uporablja zaradi boljše homogenosti in stabilnosti sestave premiksov.
8. Neželene snovi so snovi v krmi, premiksih in dodatkih, ki lahko negativno vplivajo na zdravje živali in ljudi.
9. Prepovedane snovi so snovi, ki jih, zaradi zaščite zdravja živali in ljudi, krma, premiksi in dodatki ne smejo vsebovati.
10. Rok uporabe je časovno obdobje, v katerem morajo krma, premiksi in dodatki obdržati predpisane lastnosti oziroma kakovost.
11. Promet je promet s krmo, dodatki in premiksi, uvoz, izvoz, skladiščenje, transport in prodaja oziroma vsakršna prepustitev tretjemu iz registriranih obratov. Pri tem je uvoz vsak vnos krme, dodatkov in premiksov na carinsko območje Republike Slovenije, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za ta sredstva.
12. Krmljenje je uporaba krme z namenom zadovoljevanja prehranskih potreb živali.
13. Obrati so zgradbe in prostori, kjer se predeluje, skladišči, pakira oziroma pripravlja za trg krmo, ki je proizvod industrijske predelave in vsebuje proizvode živalskega izvora oziroma krmne dodatke ali premikse in so organizirani kot pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki.
14. Živali so vse vrste živali, ki jih ljudje redijo oziroma gojijo in krmijo zaradi proizvodnje hrane oziroma pridobivanja drugih živalskih proizvodov, kot tudi prosto živeče živali, če se krmijo, in hišne živali.
15. Hišne živali so živali, ki jih ljudje redijo oziroma gojijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku.

Prepovedano je proizvajati, skladiščiti, dajati v promet ali uporabljati za krmljenje živali krmo, dodatke in premikse, ki niso zdravstveno in kakovostno ustrezni, označeni in pakirani na predpisan način.
Šteje se, da je krma zdravstveno ustrezna, če izpolnjuje zahteve zdravstvene ustreznosti v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.
Šteje se, da je krma kakovostno ustrezna, če:
1. je proizvedena na predpisan način,
2. so uporabljeni dovoljeni dodatki v predpisanih količinah,
3. je označena in pakirana na predpisan način,
4. njena prehranska vrednost ali uporabnost ni zmanjšana,
5. izpolnjuje predpisane zahteve glede vsebnosti in lastnosti.
Ne glede na 4. točko prejšnjega odstavka lahko minister, pristojen za kmetijstvo in veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), z odločbo dovoli uporabo krme, tudi če je njena prehranska vrednost ali uporabnost zmanjšana, na podlagi ugotovitve laboratorija iz 20. člena tega zakona, da to ne vpliva na zdravje živali ter posredno na zdravje ljudi.
Minister predpiše podrobnejše pogoje glede kakovostne ustreznosti krme iz tretjega odstavka tega člena, glede na namen reje, vrsto in kategorijo živali in glede na druge zahteve, ki se nanašajo na rejo živali.
Za zavarovanje zdravja živali ter posredno zdravja ljudi ali varovanja okolja lahko minister prepove ali omeji proizvodnjo, promet, skladiščenje ali uporabo krme, dodatkov in premiksov.

Krma, dodatki in premiksi, ki so v prometu, morajo biti označeni na predpisan način in v slovenskem jeziku. Označbe morajo biti trajno pritrjene na embalažo oziroma kot spremni dokument dodane razsutemu tovoru.
Na embalaži so lahko poleg predpisanih označb tudi druge navedbe, ki ne smejo biti zavajajoče glede označene vsebine in morajo biti jasno ločene od označb iz prejšnjega odstavka.
Če krma, dodatki ali premiksi vsebujejo gensko spremenjene organizme (v nadaljnjem besedilu: GSO) ali izdelke iz GSO, morajo biti označeni v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje GSO.
Krma, dodatki in premiksi morajo biti označeni z označbo, ki vsebuje najmanj naslednje podatke:
1. o oznaki;
2. o količinah;
3. o proizvajalcu ali o tistem, ki daje v promet ali o uvozniku (firma oziroma ime in sedež oziroma naslov);
4. o surovinski sestavi, hranilnih snoveh oziroma o dodatkih;
5. o GSO ali izdelkih iz GSO ali izdelkih, ki vsebujejo GSO;
6. o kraju, načinu in datumu proizvodnje;
7. o roku uporabe;
8. o karenci, namenu in navodilu za uporabo, vključno z varnostnimi opozorili proizvajalca.
Krmo, ki je v prometu v razsutem stanju, spremlja dokument, ki vsebuje podatke iz četrtega odstavka tega člena.
Minister podrobneje predpiše način označevanja krme v prometu.

Krma je lahko označena z označbo “ekološka“, če je zanjo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje in ga izda organizacija za kontrolo, določena z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Ekološka krma je krma, ki je pridelana oziroma predelana po predpisanih metodah in postopkih.
Minister predpiše podrobnejše metode in postopke pridelave oziroma predelave krme in pogoje za izdajo certifikata.

Krma, dodatki in premiksi se lahko dajejo v promet le, če so pakirani v predpisani embalaži. Embalaža mora biti taka, da se pri odpiranju vidno trajno poškoduje.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko krma da v promet tudi v razsutem stanju, če so izpolnjeni predpisani pogoji za posamezno vrsto krme.
Minister predpiše vrsto embalaže za krmo, dodatke in premikse iz prvega odstavka tega člena ter pogoje iz prejšnjega odstavka.

Kadar se krma prevaža v razsutem stanju, morajo biti prevozna sredstva prirejena tako, da se prepreči njeno onesnaženje, kvarjenje in da negativni vplivi okolja ne spremenijo njene zdravstvene in kakovostne ustreznosti.
Krma se lahko skladišči na predpisan način, ki mora zagotavljati ohranjanje njene zdravstvene in kakovostne ustreznosti in preprečevati njeno onesnaženje oziroma kvarjenje.
Minister predpiše podrobnejše pogoje za prevozna sredstva iz prvega odstavka tega člena in pogoje za skladiščenje iz prejšnjega odstavka.

Obrat lahko proizvaja, skladišči, pakira in pripravlja za trg krmo, ki je proizvod industrijske predelave in ki vsebuje proizvode živalskega izvora ali dodatke oziroma premikse, če je vpisan v register obratov v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo.
V register se lahko vpiše tudi obrat, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev. Minister predpiše dopustna odstopanja od pogojev.
Obrat iz prvega odstavka tega člena mora izpolnjevati pogoje, določene v predpisih, ki urejajo veterinarstvo in zagotavljati tudi:
– nemoteno proizvodnjo, skladiščenje, pakiranje, pripravo za trg in kontrolo krme, dodatkov in premiksov;
– da je med proizvodnjo, skladiščenjem, pakiranjem in pripravo za trg preprečeno onesnaženje krme, dodatkov in premiksov;
– da zunanji vplivi ne delujejo negativno na zdravstveno in kakovostno ustreznost krme, dodatkov in premiksov;
– primerno opremljenost objektov;
– primerno opremo za proizvodnjo in skladiščenje, pakiranje in pripravo za trg.
V obratu, ki proizvaja, skladišči, pakira ali pripravlja za trg krmo, dodatke ali premikse, razen obrata iz drugega odstavka tega člena, mora biti v skladu z obsegom poslovanja zaposlena najmanj ena oseba, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo živilske tehnologije, kmetijstva, zootehnike, veterine, farmacije ali kemije.
Obrat mora voditi evidenco:
– o vseh fazah proizvodnje oziroma skladiščenja in priprave za trg;
– o rizičnih točkah proizvodnega procesa, skladiščenja, pakiranja oziroma priprave za trg;
– o poreklu krme;
– o vrsti in poreklu sestavin krme, ki so živalskega izvora;
– o dodatkih, uporabljenih v proizvodnji krme;
– o drugih podatkih, ki zagotavljajo neoporečnost in sledljivost proizvoda.
Obrat mora hraniti evidence iz prejšnjega odstavka najmanj tri leta.
Minister predpiše podrobnejše pogoje iz tretjega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati obrat, pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba iz četrtega odstavka tega člena, način vodenja in podrobnejšo vsebino evidenc iz petega odstavka tega člena.
Če obrat ne izpolnjuje več pogojev, določenih s predpisi, ki urejajo veterinarstvo in s tem zakonom, Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) razveljavi odločbo o registraciji obrata.
Ne glede na peti odstavek 31. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) mora biti komisija za pregled obrata iz prvega in drugega odstavka tega člena, sestavljena iz najmanj treh članov, po enim strokovnjakom s področja veterine, agronomije in zootehnike.

K projektni dokumentaciji za izdajo dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo obrata, ki proizvaja, skladišči krmo, dodatke in premikse, mora dati soglasje VURS v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo.

Pravna ali fizična oseba lahko daje krmo z dodatki ali dodatke v promet, če so dodatki vpisani na seznama, ki ju določi minister.
Seznama vsebujeta:
– Seznam I.: nutritivne antibiotike, pospeševalce rasti, kokcidiostatike ipd.;
– Seznam II.: antioksidante, snovi, ki izboljšujejo aromo in apetit, emulgatorje, stabilizatorje, zgoščevalce in sredstva za želiranje, barvila vključno s pigmenti, konzervanse, vitamine, provitamine in podobno delujoče snovi, ki so kemično nedvoumno opisane, mikroelemente, pospeševalce rasti, sredstva, ki vplivajo na vezavo sipkosti in strjevanje, regulatorje kislosti ipd.
Minister predpiše vsebino seznamov in določi podrobnejše pogoje za uporabo dodatkov glede na namen.

Nov dodatek je lahko v prometu, ko pridobi dovoljenje za promet in ko je vpisan na ustrezen seznam.
Predlagatelj, ki je lahko pravna ali fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Predlagatelj mora imeti zaposleno odgovorno osebo z univerzitetno izobrazbo veterinarske, biotehniške ali farmacevtske smeri.
Vloga mora vsebovati najmanj:
– ime oziroma firmo in naslov oziroma sedež predlagatelja,
– ime dodatka,
– druge predpisane podatke o dodatku.
Vlogi mora biti priložena dokumentacija o preskusih, na podlagi katere je mogoče izdelati oceno varnosti uporabe dodatka in morebitnih negativnih bioloških posledicah njegove uporabe za krmljenje živali, za katere verodostojnost jamči predlagatelj.
Minister podrobneje predpiše vsebino vloge, postopek in pogoje za pridobitev dovoljenja.

Ministrstvo izda dovoljenje najkasneje v šestih mesecih od prejema popolne vloge, na podlagi mnenja komisije iz tretjega odstavka tega člena.
Po prejemu vloge za izdajo dovoljenja ministrstvo najprej ugotovi, če je vloga popolna. Če vloga ni popolna, se stranki naloži, da v 60 dneh vlogo dopolni. Rok za izdajo dovoljenja prične teči z dnem prejema popolne vloge.
Popolno vlogo obravnava komisija, ki jo imenuje minister izmed strokovnjakov s področja veterine, biotehnike in farmacije. Sestavo in način dela komisije določi minister.
Člani komisije iz prejšnjega odstavka ne smejo biti na noben način poslovno povezani s predlagatelji ali z obrati, ki proizvajajo ali dajejo v promet dodatke, premikse oziroma krmne mešanice, ki vsebujejo dodatke s seznama I. ali II.
Na podlagi izdanega dovoljenja se dodatek vpiše na seznam in se objavi.
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
– številko in datum izdaje dovoljenja;
– ime oziroma firmo in naslov oziroma sedež prijavitelja;
– podatke in trgovsko ime dodatka;
– podatke o kakovostni in količinski sestavi dodatkov;
– druge podatke o dodatku, ki so potrebni za njegovo razpoznavanje.

Dodatek se izbriše s seznama, če:
– se ugotovi, da dodatek ni varen ali učinkovit;
– se ugotovi, da podatki iz predložene dokumentacije niso popolni oziroma pravilni;
– se razveljavi dovoljenje za promet z dodatkom.

Obrat lahko proizvaja, skladišči, pakira in pripravlja za trg krmo z dodatki ali premiksi ali dodatke s seznama I. ali II., če je vpisan v register obratov v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo.
Ne glede na prejšnji odstavek ni obvezen vpis v register za obrate, ki proizvajajo, skladiščijo, pakirajo ali dajejo v promet dodatke s seznama I. ali II., ki so registrirani po predpisih, ki urejajo zdravila ali kemikalije.

V primeru, da se po vložitvi vloge iz 11. člena tega zakona pojavijo nova znanstvena spoznanja v zvezi z zdravstveno ali kakovostno ustreznostjo dodatka, mora vlagatelj, če to zahteva ministrstvo, predložiti dodatno dokumentacijo in vlogo dopolniti.
Vlagatelj vloge za pridobitev dovoljenja iz 11. člena tega zakona je dolžan glede zdravstvene ali kakovostne ustreznosti dodatka, v skladu s tehnično znanstvenim napredkom in rezultati monitoringa dodatkov v prometu ter s spremembami v zvezi z dodatki, predložiti ministrstvu spremembe oziroma dopolnila k že predloženi dokumentaciji za dodatek. Če vlagatelj ne ravna v skladu s prejšnjim stavkom, ministrstvo ne izda dovoljenja oziroma razveljavi dovoljenje in izbriše dodatek iz seznama.

Če je že bilo izdano dovoljenje za dajanje v promet istovrstnega dodatka, ministrstvo na predlog predlagatelja in s predhodnim pisnim soglasjem imetnika že izdanega dovoljenja istovrstnega dodatka pri vodenju postopka izdaje novega dovoljenja, upošteva listine in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na že izdano dovoljenje za istovrstni dodatek.
Po preteku 10 let od izdaje dovoljenja predhodno pisno soglasje imetnika že izdanega dovoljenja iz prejšnjega odstavka ni več potrebno.

Z namenom preprečitve nepotrebnih poskusov na živalih mora vsak predlagatelj pridobiti od ministrstva podatke o tem, ali je za dodatek že izdano dovoljenje iz 12. člena tega zakona.
Predlagatelj, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za proizvodnjo ali promet istovrstnega dodatka, se mora sporazumeti o souporabi podatkov s tistim predlagateljem, katerega istovrstni dodatek je že pridobil dovoljenje za proizvodnjo in promet in je že vpisan na seznam I. ali II. Če do sporazuma ne pride, minister odloči o načinu souporabe podatkov zaradi preprečevanja nepotrebnih poskusov na živalih, pri čemer upošteva pravne interese vseh strank.

Kadar se zaradi ugotavljanja zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov in premiksov izvajajo poskusi na živalih s krmljenjem s krmo, dodatki in premiksi, je treba za poskuse predhodno pridobiti dovoljenje ministrstva.
Ministrstvo izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če se poskusi izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali, sicer ga zavrne.
V primerih iz prvega odstavka tega člena morajo biti krma, dodatki in premiksi posebej označeni in ločeno skladiščeni ter jih ni dovoljeno dajati v promet.

Minister lahko odredi, da se zaradi zagotavljanja zdravstvene ustreznosti in kakovosti krme, dodatkov in premiksov, ponovno preveri zdravstveno in kakovostno ustreznost krme, dodatkov in premiksov in izvedejo poizkusi na živalih v skladu s prejšnjim členom.

Strokovne naloge kot strokovno podporo izvajanju nadzora iz 26. člena tega zakona izvajajo poleg organizacij, ki so določene s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, tudi pooblaščeni laboratoriji.
Pooblaščeni laboratoriji iz prejšnjega odstavka so preskusni laboratorij, uradni preskusni laboratorij in referenčni laboratorij.
Preskusni laboratorij izvaja strokovne naloge na področju kontrole ustreznosti krme, dodatkov in premiksov.
Uradni preskusni laboratorij v okviru izvajanja uradnega nadzora opravlja kontrolo uradnih vzorcev glede njihove ustreznosti in izvaja monitoring.
Referenčni laboratorij izvaja metodološke in doktrinarne naloge s področja laboratorijskih preiskav krme, dodatkov in premiksov, kontrolo izmerjenih rezultatov, organizira medlaboratorijske primerjalne sheme ter razvija nove referenčne preskusne metode za uradne preskusne in preskusne laboratorije.
V primeru spora se upoštevajo ugotovitve referenčnega laboratorija.
Izvid analize vzorcev krme, dodatkov in premiksov se lahko v osmih dneh po prejemu izpodbija z zahtevo, da se ponovno analizirajo vzorci v referenčnem laboratoriju, razen če so v vzorcu ugotovljeni patogeni mikroorganizmi.
Če se izvid ponovne analize ne ujema z izvidom prvotne analize, je odločilen izvid ponovne analize. Izvid ponovne analize je dokončen.
Pooblaščeni laboratorij je lahko javni zavod na področju kmetijstva ali veterinarstva, ki izpolnjuje predpisane pogoje in ga imenuje minister z odločbo.
Pooblaščeni laboratorij je lahko tudi druga pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in ga na podlagi javnega razpisa imenuje minister z odločbo.
Izpolnjevanje predpisanih pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister. Stroške komisijskih ogledov nosi laboratorij.
Minister sklene s pooblaščenimi laboratoriji pogodbe, s katerimi se uredijo medsebojna razmerja.
Minister predpiše metode jemanja vzorcev ter metode fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških analiz krme, dodatkov in premiksov ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščeni laboratoriji glede kadrovske, strokovne in tehnične usposobljenosti za izvajanje strokovnih nalog.

Minister ustanovi Svet za krmo (v nadaljnjem besedilu: svet) kot svetovalno telo ministra za področje krme, dodatkov in premiksov. Svet sestavlja šest članov, ki jih imenuje minister na predlog gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev krme, Kmetijsko gozdarske zbornice, Veterinarske zbornice, Biotehniške fakultete, Veterinarske fakultete in Kmetijskega inštituta Republike Slovenije.
Minister imenuje člane sveta z odločbo.
Naloge sveta so:
– sodelovanje pri pripravi metodoloških in strokovnih podlag v zvezi s krmo, dodatki in premiksi za prehrano živali;
– dajanje strokovnih mnenj k predlogom predpisov s področja krme;
– dajanje strokovnih mnenj o novih dodatkih;
– dajanje strokovnih mnenj o prepovedanih in neželenih snoveh v krmi;
– obravnava vprašanj v zvezi s krmo, dodatki in premiksi.
Minister skliče konstitutivno sejo, na kateri imenovani člani izvolijo predsednika in njegovega namestnika. Mandat članov traja štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
Svet sprejme poslovnik, ki določa način dela sveta.
Finančne, prostorske in kadrovske pogoje za delovanje sveta zagotovi ministrstvo.

Uvoz krme, ki je proizvod industrijske predelave in ki vsebuje proizvode živalskega izvora ali dodatke oziroma premikse je dovoljen samo iz obratov, ki so registrirani pri Evropski uniji ter so pod nadzorom pristojnih organov držav članic Evropske unije, razen če z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, ni drugače določeno.
Izjemoma lahko VURS dovoli uvoz krme, ki je proizvod industrijske predelave in ki vsebuje proizvode živalskega izvora ali dodatke oziroma premikse tudi iz drugih obratov, če ugotovi, da so predpisi, standardi, izdelava in nadzor, ki ga opravlja država izvoznica, vsaj enakovredni predpisom Republike Slovenije. Stroški postopkov ugotavljanja skladnosti predpisov države, iz katere se uvaža, bremenijo uvoznika.
Za uvoženo krmo, dodatke in premikse veljajo v Republiki Sloveniji listine skladnosti in znaki skladnosti, izdani v tujini, če so bili izdani v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko minister z odločbo prizna veljavnost listin o skladnosti, izdanih v tujini, če izkazujejo skladnost s predpisanimi zahtevami, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in če je bila usposobljenost organov, ki so sodelovali v postopku ugotavljanja skladnosti, ugotovljena po enakovrednem postopku in zahtevah, ki so v Republiki Sloveniji predpisane za te vrste organov.
Nadzor prometa s krmo, dodatki in premiksi preko državne meje opravljajo pristojni organi na meji v skladu z zakonom, ki ureja carinski sistem, zakonom, ki ureja veterinarstvo, in s tem zakonom.
Carinski organi ne smejo začeti s postopkom za odobritev carinsko dovoljene rabe ali uporabe pošiljk krme, dodatkov in premiksov, dokler ne dobijo od uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor in inšpektorja za kontrolo krme, odločbe, s katero se ugotovi, da glede zdravstvene in kakovostne ustreznosti ni ovir za uvoz.
Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor na meji glede zdravstvene ustreznosti krme in inšpektor za kontrolo krme na meji glede kakovosti krme lahko pri uvozu krme, dodatkov in premiksov, na stroške uvoznika odvzameta vzorce za laboratorijske preiskave zdravstvene ustreznosti ali kakovosti krme, dodatkov in premiksov. Do izida analize vzorcev odpremi uvoznik pošiljko v skladišče, ki je pod carinskim nadzorom. Carinski organi odobrijo zahtevano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo krme, dodatkov in premiksov šele po izdaji odločbe pristojnega mejnega inšpektorja, s katero za vsak primer posebej ugotovi, da na podlagi predpisanih pogojev ni ovir za njihov uvoz.
Uvoz krme, dodatkov in premiksov poteka le preko mejnih prehodov, ki jih določi minister, in če so izpolnjeni predpisani pogoji zdravstvene in kakovosti krme, dodatkov in premiksov.

Carinski organi lahko zavrnejo pošiljke krme, dodatkov in premiksov oziroma jih v potniškem prometu prevzamejo zaradi predaje pristojnemu inšpektorju do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti oziroma do izdaje odločbe pristojnega inšpektorja, razen če gre za predpisane manjše količine, ki jih uporabnik uporabi za neindustrijske ali nekomercialne namene ali za krmljenje živali med prevozom.
Minister predpiše manjše količine iz prejšnjega odstavka.

Register obratov je povezan v informacijski sistem ministrstva.
VURS zagotavlja povezovanje registra obratov, vodenega v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, z mednarodnimi informacijskimi sistemi na področju krme.
Način povezovanja registra obratov iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

Za namen zagotavljanja zdravstvene ustreznosti in kakovosti krme lahko ministrstvo ali VURS poleg podatkov iz zbirk, ki jih vodita v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in zakonom, ki ureja veterinarstvo, pridobivata in uporabljata tudi podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk na področju zdravil in kemikalij vodijo drugi državni organi, javni zavodi in agencije ter drugi pooblaščeni organi.
Upravljavci zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka posredujejo ministrstvu in VURS za potrebe tega zakona podatke brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode.
Podatki, ki se štejejo za osebne podatke, se posredujejo v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Način pridobivanja, zbiranja, obdelovanja podatkov in dobo hranjenja podatkov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo za področje kakovosti krme, dodatkov in premiksov, inšpektorji za kontrolo krme, ki delujejo v okviru inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, za področje zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov in premiksov in nadzor nad obrati pa uradni veterinarji za inšpekcijski nadzor.
Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva inšpektor za kontrolo krme in uradni veterinar za inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: pristojna inšpektorja) izkazujeta s službeno izkaznico, ki jima jo glede na področje dela izda predstojnik inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, oziroma predstojnik VURS.
Inšpektor za kontrolo krme mora poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima univerzitetno strokovno izobrazbo agronomske ali zootehnične smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v agronomski ali zootehnični stroki.

Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima uradni veterinar za inšpekcijski nadzor poleg pristojnosti po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, in po predpisih, ki urejajo veterinarstvo, še naslednje pristojnosti:
1. pregledovati krmo in dodatke v proizvodnji, skladiščenju in v prometu;
2. prepovedati proizvodnjo, skladiščenje, promet in uporabo krme, dodatkov in premiksov, če obstoja dvom v njihovo zdravstveno ustreznost;
3. jemati vzorce krme, dodatkov in premiksov ter jih pošiljati v preiskave v pooblaščeni laboratorij, da se preizkusi, ali ustrezajo predpisom o zdravstveni ustreznosti;
4. odrediti odstranitev oziroma neškodljivo uničenje krme, dodatkov in premiksov, če niso zdravstveno ustrezni;
5. odrediti način uporabe ali predelave krme, katere prehranska vrednost ali uporabnost je zmanjšana;
6. odrediti odpravo nepravilnosti v proizvodnji, skladiščenju, prometu in uporabi krme, dodatkov in premiksov;
7. odrediti potrebne ukrepe za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov in premiksov;
8. pregledovati dokumentacijo, evidence o rezultatih preiskav in druge listine, ki se nanašajo na krmo, dodatke in premikse;
9. pregledovati evidence, ki so jih dolžni voditi obrati;
10. začasno prepovedati opravljanje dejavnosti v obratu, če je zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti neposredno ogroženo zdravje živali in ljudi;
11. začasno odvzeti krmo, dodatke in premikse ter druge predmete v zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom;
12. prepovedati proizvodnjo oziroma dajanje v promet dodatkov, premiksov in krmnih mešanic, ki vsebujejo dodatke, ki nimajo dovoljenja za proizvodnjo oziroma promet in ki niso objavljeni na seznamih I. ali II.

Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima inšpektor za kontrolo krme poleg pristojnosti po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednje pristojnosti:
1. pregledovati krmo, dodatke in premikse v proizvodnji, skladiščenju ali v prometu, glede kakovosti krme, dodatkov in premiksov;
2. prepovedati proizvodnjo, skladiščenje, promet in uporabo krme, dodatkov in premiksov, če obstoja dvom v njihovo kakovostno neustreznost;
3. jemati vzorce krme, dodatkov in premiksov ter jih pošiljati v preiskave v uradne laboratorije, da se preizkusi, ali ustrezajo predpisom o kakovostni ustreznosti;
4. prepovedati promet s krmo, dodatki in premiksi, če niso pakirani v predpisani embalaži;
5. prepovedati prevoz krme, dodatkov in premiksov, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
6. prepovedati skladiščenje krme, če niso izpolnjeni predpisani pogoji za skladiščenje;
7. prepovedati uporabo vozil za prevoz krme, dodatkov in premiksov, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
8. odrediti odstranitev oziroma neškodljivo uničenje krme, dodatkov in premiksov, če niso kakovostno ustrezni;
9. odrediti način uporabe ali predelave krme, katere prehranska vrednost ali uporabnost je zmanjšana;
10. odrediti odpravo nepravilnosti v proizvodnji, skladiščenju, prometu in uporabi krme, dodatkov in premiksov;
11. pregledovati evidence, ki so jih dolžni voditi obrati;
12. odrediti potrebne ukrepe za zagotavljanje kakovosti krme, dodatkov in premiksov;
13. pregledovati dokumentacijo, evidence o rezultatih preiskav in druge listine fizičnih in pravnih oseb, ki se nanašajo na krmo, dodatke in premikse;
14. odrediti odpravo organizacijskih in higiensko tehničnih ter drugih pomanjkljivosti, ki povzročajo neustrezno kakovost dela v proizvodnji, skladiščenju, prometu ali pri uporabi krme, dodatkov in premiksov;
15. odrediti odpravo nepravilnosti in prepovedati promet krme, dodatkov in premiksov, ki niso predpisano označeni;
16. začasno odvzeti krmo, dodatke in premikse ter druge predmete v zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom;
17. prepovedati proizvodnjo oziroma dajanje v promet dodatkov, premiksov in krmnih mešanic, ki vsebujejo dodatke, ki nimajo dovoljenja za proizvodnjo oziroma promet in ki niso objavljeni na seznamih I. ali II.

Pri inšpekcijskem nadzorstvu na meji ima uradni veterinar za inšpekcijski nadzor na meji poleg pristojnosti po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, in po predpisih, ki urejajo veterinarstvo, še naslednje pristojnosti:
1. opraviti pregled krme, dodatkov in premiksov, ki so namenjeni za uvoz ali izvoz;
2. odvzeti vzorce krme, dodatkov in premiksov zaradi zagotavljanja zdravstvene ustreznosti ter jih poslati v preiskave;
3. prepovedati izvoz ali uvoz krme, dodatkov ali premiksov, če ne ustrezajo predpisanim pogojem glede zdravstvene ustreznosti:
4. na mejnem prehodu opraviti pregled zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov in premiksov;
5. odrediti skladiščenje pošiljke v skladišču, ki je pod carinskim nadzorom, če je treba preiskati njeno zdravstveno ustreznost;
6. odvzeti osebam, ki pridejo čez državno mejo Republike Slovenije, osebne pošiljke, ki vsebujejo krmo, dodatke in premikse, če obstaja sum glede zdravstvene ustreznosti;
7. prepovedati uporabo krme, dodatkov in premiksov, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev glede zdravstvene ustreznosti;
8. pregledovati dokumentacijo in listine pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s prevozom krme, dodatkov in premiksov;
9. voditi evidenco izvoznih in uvoznih pošiljk krme, dodatkov in premiksov pri prehodu čez državno mejo;
10. začasno odvzeti krmo, dodatke in premikse ter druge predmete v zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom;
11. odrediti skladiščenje krme, dodatkov in premiksov v skladišču, ki je pod carinskim nadzorom, če je treba preiskati njihovo zdravstveno ustreznost.

Pri inšpekcijskem nadzorstvu na meji ima inšpektor za kontrolo krme poleg pristojnosti po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednje pristojnosti:
1. na mejnem prehodu opraviti kakovostni pregled krme, dodatkov in premiksov, ki so namenjeni za uvoz ali izvoz;
2. odvzeti vzorce krme, dodatkov in premiksov glede kakovostne ustreznosti ter jih poslati v preiskave;
3. prepovedati izvoz ali uvoz krme, dodatkov ali premiksov, če ne ustrezajo predpisanim pogojem kakovostne ustreznosti;
4. prepovedati izvoz ali uvoz krme, dodatkov ali premiksov, če prevozno sredstvo ne ustreza predpisanim pogojem;
5. začasno prepovedati izvoz ali uvoz krme, dodatkov in premiksov, če je treba odpraviti pomanjkljivosti na pošiljki ali listini, ki jo spremlja;
6. odrediti skladiščenje krme, dodatkov ali premiksov v skladišču, ki je pod carinskim nadzorom, če je treba preiskati njeno kakovostno ustreznost;
7. prepovedati uporabo krme, dodatkov in premiksov, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede kakovosti;
8. prepovedati uporabo vozil za prevoz krme, dodatkov in premiksov, če vozila ne izpolnjujejo predpisanih pogojev glede kakovostne ustreznosti;
9. pregledovati dokumentacijo in listine uvoznika;
10. voditi evidenco izvoznih in uvoznih pošiljk krme, dodatkov in premiksov pri prehodu čez državno mejo;
11. začasno odvzeti krmo, dodatke in premikse ter druge predmete v zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom.

Zoper odločbo pristojnega inšpektorja je dovoljena pritožba na ministrstvo v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.
Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov.
Izjemoma vložena pritožba zoper odločbo, ki jo je izdal pristojni inšpektor, zadrži izvršitev odrejenih ukrepov, če bi z izvedbo odrejenega ukrepa lahko nastala nepopravljiva škoda, o čemer odloči minister.
Če gre za nujne ukrepe v javnem interesu ali da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje živali ter posredno tudi za zdravje ljudi, ima pristojni inšpektor pravico brez prisotnosti odgovorne osebe pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, katerih poslovanje oziroma prostori, objekti in naprave so predmet inšpekcijskega nadzorstva, opraviti inšpekcijsko nadzorstvo in izdati odločbo v skrajšanem postopku.
V nujnih primerih sme pristojni inšpektor izdati tudi ustno odločbo na zapisnik za zavarovanje ali odvrnitev nevarnosti za zdravje živali ter posredno tudi za zdravje ljudi. Pristojni inšpektor mora izdati pisno odločbo najkasneje v osmih dneh po izdaji ustne odločbe.

Pravne in fizične osebe morajo pristojnemu inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva in ga pri tem ne smejo ovirati ter mu morajo posredovati zahtevane listine, podatke, pojasnila ali zahtevane predmete.
Pravne in fizične osebe morajo v določenem roku ravnati v skladu z izvršljivo odločbo, s katero pristojni inšpektor odredi izvršitev ukrepov.
Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje v promet krmo, dodatke in premikse, mora v postopku na zahtevo pristojnega inšpektorja predložiti dokumentacijo in podatke o:
– kraju proizvodnje, dajanju v promet in uporabljenem prevoznem sredstvu;
– proizvodnji krme, dodatkov in premiksov;
– odgovorni osebi v proizvodnem procesu.
Na zahtevo pristojnega inšpektorja mora pravna ali fizična oseba priložiti uradne prepise ali kopije listin in mu jih dostaviti v petnajstih dneh. Podatke, ki pomenijo poslovno tajnost, mora pristojni inšpektor varovati v skladu s predpisi o poslovni tajnosti.
Dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka tega člena morajo osebe iz prvega odstavka tega člena hraniti tri leta od njihove izdaje.

Če pristojni inšpektor pri opravljanju svojih nalog in pri izvajanju ukrepov naleti na fizični odpor ali na oviranje ali če tak odpor in oviranje utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.

Minister lahko poleg spremljanja zdravstvene ustreznosti po predpisih, ki urejajo veterinarstvo, določi enega ali več pooblaščenih laboratorijev za spremljanje zdravstvene ustreznosti in kakovosti krme, dodatkov in premiksov (v nadaljnjem besedilu: monitoring).
Letni program monitoringa sprejme minister.
Potrebna sredstva za monitoring zagotovi ministrstvo.

Stroške preiskav krme, dodatkov in premiksov, ki so bile opravljene na zahtevo pristojnega inšpektorja zaradi ugotovitve zdravstvene ustreznosti oziroma kakovosti krme, dodatkov in premiksov, plača imetnik, če je izvid zanj neugoden.
Stroške postopka pri pridobivanju dokumentacije za registracijo obratov ter stroške ocenjevanja krme, dodatkov in premiksov v preskusnih laboratorijih in stroške izdaje potrdila o opravljenih preiskavah plača predlagatelj.
Višino in način plačevanja stroškov po tem zakonu predpiše minister.

Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če proizvaja, skladišči ali daje v promet ali uporablja za krmljenje živali krmo, dodatke in premikse, ki niso kakovostno ustrezni, označeni in pakirani na predpisan način (prvi in tretji odstavek 3. člena);
– če daje v promet krmo, dodatke in premikse, ki niso označeni na predpisan način ali če krme, ki je v prometu v razsutem stanju, ne spremlja predpisan dokument (prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek 4. člena);
– če označi krmo z označbo “ekološka“ v nasprotju s 5. členom;
– če daje v promet krmo, dodatke in premikse v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena;
– če daje v promet krmo z dodatki ali dodatke v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena;
– če obrat, ki proizvaja, skladišči, pakira ali pripravlja za trg krmo z dodatki ali dodatke s seznama I. ali II., ni vpisan v register obratov v skladu s prvim odstavkom 14. člena;
– če uvaža krmo, dodatke in premikse v nasprotju z 22. členom tega zakona.
Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
Z denarno kaznijo od 5.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če uporablja za krmljenje živali krmo, dodatke ali premikse, ki niso zdravstveno ali kakovostno ustrezni (prvi, drugi, tretji in peti odstavek 3. člena).
Z denarno kaznijo od 20.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju samem, se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če daje krmo v promet v razsutem stanju v nasprotju z drugim odstavkom 6. člena tega zakona;
– če opravlja prevoz krme v razsutem stanju v nasprotju z prvim odstavkom 7. člena tega člena;
– če se krma skladišči v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena tega člena;
– če v obratu nima zaposlene osebe z ustrezno izobrazbo, usposobljenostjo in delovnimi izkušnjami (četrti odstavek 8. člena);
– če ne vodi in hrani predpisane evidence (peti in šesti odstavek 8. člena);
– če ne pridobi dovoljenja ministrstva (prvi odstavek 18. člena);
Z denarno kaznijo 25.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.

Z denarno kaznijo od 200.000 tolarjev do 800.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če inšpektorju za kontrolo kakovosti krme ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira ali če mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (prvi odstavek 32. člena);
– če v določenem roku ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon (drugi odstavek 32. člena).
Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
Z denarno kaznijo od 5.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

Minister izda predpise na podlagi tega zakona v enem letu od njegove uveljavitve.
Minister določi sezname iz 10. člena tega zakona v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, se do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, uporabljajo naslednji predpisi:
– pravilnik o kakovosti krme (Uradni list SFRJ, št. 15/89 in 54/90, Uradni list RS, št. 1/95 in 59/99);
– pravilnik o metodah jemanja vzorcev ter metodah fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških analiz krme (Uradni list SFRJ, št. 15/87, Uradni list RS, št. 37/88, 1/95 in 59/99);
– pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati proizvajalci in posredniki, ki delujejo na področju živalske prehrane (Uradni list RS, št. 22/00 in 33/01);
– pravilnik o zdravstveni ustreznosti krme (Uradni list RS, št. 20/96, 26/97, 22/99, 101/99 in 33/01);
– pravilnik o medicirani krmi (Uradni list RS, št. 65/01).

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 125. člen zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00 in 7/02) in 14. člen pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati proizvajalci in posredniki, ki delujejo na področju živalske prehrane (Uradni list RS, št. 22/00 in 33/01).

Do določitve seznamov iz 10. člena tega zakona se lahko proizvajajo in dajejo v promet dodatki, ki so v proizvodnji in prometu na dan uveljavitve tega zakona in so vsebovani v seznamu, ki je na vpogled na ministrstvu.
Minister imenuje člane komisije iz 12. člena tega zakona v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Pravne in fizične osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona v obratih proizvajajo ali dajejo v promet krmo, dodatke in premikse, morajo uskladiti svojo dejavnost glede pogojev za obrate, proizvodno opremo in osebje v osemnajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Obrati iz 8. in 14. člena tega zakona, se morajo v register obratov vpisati najkasneje v osemnajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do pooblastitve laboratorijev iz 20. člena tega zakona opravljata laboratorijske preiskave krme, dodatkov in premiksov za prehrano živali Kmetijski inštitut Slovenije in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Minister imenuje člane sveta iz 21. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do imenovanja inšpektorjev za kontrolo krme opravljajo njihove naloge po tem zakonu kmetijski inšpektorji, na meji pa inšpektorji za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil.

Do uveljavitve predpisov o kakovosti krme v skladu s tem zakonom lahko minister za posamezno vrsto krme izda časovno in količinsko omejen odmik od predpisane kakovosti.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.