Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti družbe Cestno podjetje Kranj, Družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., Kranj, ki jo zastopa Majda Lušina, odvetnica v Kranju, na seji dne 12. julija 2001

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radovljica (Uradne objave Občine Radovljica, št. 5/00) se sprejme.
2. Izvrševanje določbe iz prejšnje točke se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.
3. Zadržanje izvrševanja iz prejšnje točke učinkuje na nepravnomočne odločbe o odmeri nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2001.
4. V času zadržanja se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za peskokope in kamnolome odmerja po določbah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Gorenjske, št. 3/98).

1. Pobudnica izpodbija 2. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radovljica (v nadaljevanju: odlok). Pobudnica navaja, da na podlagi dovoljenja za izkoriščanje rudnine pridobiva dolomit v kamnolomu Kamna gorica in po uredbi o podelitvi rudarske pravice imetnikom dovoljenj za raziskovanje oziroma pridobivanje mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 103/00) izpolnjuje pogoje za podelitev rudarske pravice, zato bo v kratkem podpisala koncesijsko pogodbo. V Občini Radovljica naj bi plačevala nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je z 2. členom odloka na novo urejeno tako, da so peskokopi in kamnolomi opredeljeni kot poslovne površine, za katere se plačuje to nadomestilo. S tem naj bi izpodbijani odlok kamnolom določil kot zazidano stavbno zemljišče v nasprotju s VI. poglavjem zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 (Uradni list SRS, št. 18/84 – v nadaljevanju: ZSZ84), ki velja na podlagi 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 – v nadaljevanju: ZSZ). To naj bi bilo v nasprotju tudi z 2. členom ZSZ, po katerem so stavbna zemljišča vsa zazidana zemljišča (na katerih stoji objekt s funkcionalnim zemljiščem) in zemljišča, ki so s prostorskim planom namenjena za graditev objektov in naprav. Izpodbijana določba naj bi bila sprejeta prav zaradi pobudnice. Višina njene obveznosti naj bi bila namreč sporna že od leta 1995, ko je z občino sklenila pogodbo o plačevanju nadomestila. Po pogodbi naj bi plačevala nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (od 1.114 kvadratnih metrov zemljišča, kot znaša njeno zazidano stavbno zemljišče) in nadomestilo za črpanje naravnega vira. Pogodba naj bi se izvajala do leta 2000. Za leto 2001 naj bi ji bilo po izpodbijani določbi odmerjeno oseminšestdesetkrat višje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od 135.564 kvadratnih metrov zemljišča. Navedeno zemljišče naj bi bilo v lokacijskem dovoljenju predvideno za kamnolom, vendar pobudnica izkorišča manjši del zemljišča, saj je večina že desetletja gozdna oziroma kmetijska površina in kot taka predvidena v planskih aktih, pri tem pa prostorski izvedbeni načrt za obravnavano območje ni sprejet. Pobudnica naj bi bila zaradi višine obveznosti v neenakopravnem položaju, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena in s 74. členom ustave. Pobudnica predlaga začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe odloka, ker ji bodo zaradi obveznosti v višini 18,031.097 tolarjev nastale škodljive posledice. Njen predlog za odložitev izvršbe naj bi bil zavrnjen. Čeprav naj bi se pritožila, ne pričakuje ugodne rešitve, saj velja izpodbijana določba. Zaradi prisilne izterjave dolga naj bi bilo moteno njeno poslovanje, saj ne bo mogla izplačati plač, poravnati obveznosti do dobaviteljev in davčnih obveznosti. Ker je likvidnost pogoj za sodelovanje na javnih razpisih, naj bi ne mogla konkurirati za pridobitev novih del. Navedeno naj bi povzročilo njeno trajno nelikvidnost, prisilno poravnavo ali še hujše posledice. Njeno delo naj bi bilo sezonsko. Ker je začetek sezone, naj bi prihajalo do velikih odlivov sredstev, prilivi pa zamujajo za najmanj 90 dni zaradi dolgih rokov plačil.
2. Občina Radovljica v odgovoru navaja, da je pobudnica sama posredovala podatke o velikosti zazidanega oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča, za katerega ji je odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Za kamnolom Kamna gorica naj bi bilo že leta 1972 izdano lokacijsko dovoljenje, ki je bilo dopolnjeno leta 1977 in predstavlja prostorski akt, ki je podlaga za odmero nadomestila. Zemljišče kamnoloma naj bi bilo opremljeno z vodovodom, elektriko in telefonskim priključkom ter je dostopno po asfaltirani cesti. Po planskem aktu naj bi bilo obravnavano območje opredeljeno kot stavbno zemljišče namenjeno poslovni dejavnosti. Ker so površine obravnavanih zemljišč velike, naj bi bil namen izpodbijane določbe zmanjšanje nadomestila tako, da se dejavnost kamnoloma izvzame iz skupnih kriterijev in obremeni z 200 točkami za dejavnost, ki se jim doda obremenitev za komunalno opremljenost. Zaradi posebnosti proizvodnje peska in gramoza naj bi ne bilo mogoče v občini razlikovati dveh pravnih oseb, ki sta zavezanki po izpodbijani določbi odloka. Pobudnik naj bi kamnolom dejansko izkoriščal in prodajal gradbeni material, za katerega dobi kupnino. Ker naj bi bila pobuda neutemeljena, občina predlaga, naj se predlog za začasno zadržanje zavrne.
3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V nadaljevanju postopka bo ocenilo ali so peskokopi in kamnolomi lahko določeni kot poslovne površine, za katere se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
4. Po 39. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega ali nezakonitega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijana določba sploh ne bi izvrševala. Pobudnica je za preprečitev škodljivih posledic, ki jih navaja, sama uporabila vsa pravna sredstva, vendar pri tem zaradi ureditve po izpodbijani določbi odloka ni bila uspešna. Pobudnici tako lahko zaradi prisilne izterjave obveznosti nastanejo težko popravljive škodljive posledice, ki bi jih bilo v primeru nezakonitosti izpodbijane določbe odloka težko popraviti. Ustavno sodišče je zato izvajanje izpodbijane določbe odloka do končne odločitve zadržalo.
5. Pobudnici lahko nastanejo težko popravljive škodljive posledice zaradi nesorazmernega zvišanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2001, zato je ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZUstS določilo način izvršitve začasne odredbe. Ustavno sodišče je odločilo, da začasno zadržanje učinkuje tudi na nepravnomočne odločbe, ki določajo obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2001, saj vložena pravna sredstva ne zadržijo izvršitve. V času začasnega zadržanja so zavezanci dolžni plačevati obravnavano nadomestilo po odloku, ki je do uveljavitve zadržane določbe urejal plačevanje te obveznosti. To pomeni, da je pobudnica dolžna izvršiti odločbo o odmerjenem nadomestilu do te višine.
6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena, 39. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. 1. točka izreka je bila sprejeta soglasno, 2., 3. in 4. točka pa s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Fišer in sodnica Modrijanova.