Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/89, 37/85 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter 20. člena statuta Občine Kobilje (Uradni list RS, št. 94/99 in 72/01) je Občinski svet občine Kobilje na 20. redni seji dne 25. 1. 2002 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kobilje
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Kobilje (v nadaljevanju: PUP Občine Kobilje), ki jih je v oktobru 2001 izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o. iz Murske Sobote, pod številko 45/00-PUP/KO.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje Občine Kobilje v letu 2000 (Uradni list RS, št. 3/01).
3. člen
PUP Občine Kobilje vsebujejo:
1. tekstualni del s prilogami:
– obrazložitev,
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij;
2. grafični del:
– pregledna karta območja m 1:25000,
– prikazi meril in pogojev na kartah PKN m 1:5000.
4. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– meje območij urejanja in veljavnost,
– funkcijo območij,
– merila in pogoje za:
– vrsto posegov v prostor,
– prostorsko oblikovanje posegov v prostor in arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav,
– urejanje komunalne in energetske infrastrukture,
– prometno urejanje,
– druge posege,
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena,
– varovanje in izboljšanje okolja,
– urejanje prostora za potrebe obrambe in zaščite ter
– odstopanja.
Merila in pogoji, določeni v tem odloku so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije za posamezen poseg v prostor na območju, ki ga ureja.
II. OBMOČJE UREJANJA IN VELJAVNOST
5. člen
Meja območja urejanja, na katerega se nanaša odlok poteka po zunanji meji katastrske občine Kobilje, ki je identična z mejo Občine Kobilje.
6. člen
PUP veljajo neomejeno za naselje Kobilje, njegove zaselke in posamične gradnje ter ostale parcele, ki so v prostorskih sestavinah planov Občine Kobilje opredeljena kot zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča, za vinorodna območja Sv. Martin, Čerteg in Mali vrej ter za odprti prostor (kmetijska, gozdna in ostala zemljišča).
III. FUNKCIJA OBMOČJA
7. člen
Naravne danosti na območju Občine Kobilje pogojujejo močno razvito kmetijsko funkcijo, predvsem poljedelstvo in vinogradništvo. Skoraj polovica površine občine je poraščena z gozdom, ki se razprostira pretežno v južnem delu občine.
Celotno območje občine je zaradi posebnih krajinskih kvalitet opredeljeno kot regijski park v sestavi regijskega parka Goričko. Kot posebni krajinski park je opredeljeno vinorodno območje Sv. Martin.
Edino naselje v občini in občinsko središče Kobilje ima poleg stanovanjske tudi upravno, kulturno, trgovsko, zaposlitveno in tudi obmejno funkcijo, s svojo morfološko in tipološko značilnostjo pa kot naselje tudi posebno kulturnovarstveno funkcijo.
Funkcije naselja so mešane, saj so poleg stanovanj v objektih tudi servisne, obrtne in poslovne dejavnosti.
Po funkciji ločeno območje je obrtna cona, kjer so predvidene obrtne, proizvodne, servisne, trgovske, kmetijske, rekreacijske in turistične dejavnosti brez stanovanj. Brez stanovanj je tudi območje mejnega prehoda.
8. člen
A) Poselitveno območje
Poselitveno območje je območje naselja Kobilje in njegovih zaselkov ter posamičnih objektov in vključujejo vse dejavnosti, ki so vezane na bivanje in delovanje prebivalstva v območju s pretežno kmetijsko dejavnostjo. Namenjena so predvsem gradnji stanovanjskih in kmetijskih objektov ter gradnji in ureditvam, ki dopolnjujejo stanovanjsko in kmetijsko funkcijo (oskrbni, poslovni, obrtni in servisni objekti) funkcijo občinskega središča ter rekreacijske površine. Ožjih območij po pretežni dejavnosti ni možno definirati. Posebej opredeljene so le rekreacijska cona, obrtna cona in območje mejnega prehoda.
Kot posebna naravna vrednota je znotraj naselja opredeljen Kobiljanski potok, ki ga ohranjamo v obstoječi strugi s sonaravnimi ureditvami.
V naselju je več arhitektonsko kvalitetnih objektov, ki še ohranjajo tradicionalno obliko in obdelavo panonske nižinske arhitekture, ki izhaja iz kmetijske funkcije (domačije).
B) Vinorodna območja
Vinorodno območje Sv. Martin je kmetijsko območje s prevladujočo vinogradniško dejavnostjo, kjer je možna gradnja gospodarskih objektov, namenjenih tej dejavnosti in dejavnostim, ki jo dopolnjujejo (vinotoči).
Vinorodno območje Čerteg in Mali vrej sta prav tako kmetijski območji z izključno vinogradniško in sadjarsko dejavnostjo, kjer stavbna zemljišča še niso definirana.
C) Odprti prostor
Odprti prostor delimo v skladu z namensko rabo iz prostorskih sestavin planov v kmetijska zemljišča (najboljša in ostala kmetijska zemljišča), gozdna zemljišča (lesno proizvodni gozd in gozd s posebnim namenom), vodne površine (Kobiljanski potok, potok Čebiš in manjši odvodniki ter opuščene gramoznice) in površine infrastrukturnih objektov.
D) Območja, ki segajo preko ostalih območij
Tako poselitvena območja kot odprti prostor so poleg primarne rabe v določenih mejah opredeljena tudi kot zavarovana ali varovalna območja. To so območja naravne in kulturne dediščine in varnostni pasovi posameznih infrastrukturnih objektov in naprav. Celotno območje obdelave je tudi raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermalno vodo.
Vsa navedena območja so razvidna iz grafičnih prilog.
IV. POGOJI IN MERILA GLEDE VRSTE POSEGOV
9. člen
Vrsto posegov delimo glede na funkcijo prostora v poselitvenih območjih in v odprtem prostoru po območjih navedenih v 7. členu tega odloka.
A) Poselitveno območje naselja, zaselkov in posamičnih gradenj
Na območju naselja in delov naselja Kobilje, ki so v prostorskih sestavinah planov opredeljena kot zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča so dopustni naslednji posegi:
– sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih naprav in omrežij;
– novogradnja, dozidava in nadzidava vseh vrst objektov (dopolnilna gradnja);
– novogradnja pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov v sklopu že obstoječih objektov;
– sprememba namembnosti objektov in prostorov za proizvodno, kmetijsko, obrtno, servisno ali trgovsko dejavnost;
– odstranitev objektov in naprav;
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo;
– postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne in druge prireditve;
– postavitev obeležij in spomenikov;
– postavitev in odstranitev ograj;
– ureditev prometnih in zelenih površin;
– komunalne ureditve;
– vodnogospodarske ureditve;
– parcelacija zemljišč.
Na zemljiščih, ki ležijo v notranjosti obstoječih stavbnih parcel in nimajo direktnega dostopa z javne ceste (sadovnjaki), gradnja stanovanjskih ali poslovnih objektov ni dopustna. Zemljišča so namenjena gradnji pritiklin ali objektov za kmetijsko dejavnost.
Večje skupine dreves in posamezna značilna drevesa znotraj zazidljivih površin je potrebno v celoti ohraniti.
Gradnja večjih kmetijskih proizvodnih objektov (hlevov) je dopustna le izven centralnega dela naselja.
Na območju obrtne cone in mejnega prehoda so dopustni vsi našteti posegi, razen gradnje stanovanjskih objektov.
10. člen
B) Vinorodna območja
V vinorodnem območju Sv. Martin so dopustni naslednji posegi:
– novogradnja gospodarskih – vinogradniških objektov (vinske kleti, zidanice, shrambe) ob pogoju, da je graditelj lastnik vinograda v velikosti najmanj 5 arov,
– novogradnja vinogradniških turističnih objektov (vinotočev) in sprememba namembnosti obstoječih objektov v vinotoče ob pogoju, da je graditelj lastnik vinograda v velikosti najmanj 30 arov,
– sanacija, adaptacija in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih gradbenih in infrastrukturnih objektih ter napravah,
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij,
– ureditev turističnih in kolesarskih poti,
– vodnogospodarske ureditve,
– postavitev ograj.
Urejanje vinogradov ali sadovnjakov v obliki teras ni dopustno.
11. člen
Na vinorodnih območjih Čerteg in Mali vrej je dopustna legalizacija že zgrajenih objektov. Teh objektov ni dopustno obnavljati ali dograjevati. Po dotrajanosti jih je potrebno odstraniti.
Na teh območjih so dopustni še naslednji posegi:
– vzdrževalna dela na obstoječi infrastrukturi,
– gradnja in dograditev infrastrukturnih objektov in naprav,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditev rekreacijskih in turističnih poti.
Urejanje vinogradov ali sadovnjakov v obliki teras ni dopustno.
12. člen
C) Območja odprtega prostora
1. Kmetijska zemljišča
a) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi, so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi:
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav,
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah pod pogojem, da funkcionalno zemljišče sega v pretežni meri na obstoječe stavbno zemljišče v sklopu domačije,
– vodnogospodarske ureditve,
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,
– postavitev začasnih ograj,
– ureditev ograjenih obor za rejo živali,
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva (rastlinjaki, začasna zavetišča za živino), ob pogoju, da se postavijo praviloma ob obstoječih poteh, ob potoku ali ob gozdu,
– ureditev rekreacijskih in turističnih poti po obstoječih poteh.
b) Na ostalih kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
– gradnja in dograditev infrastrukturnih objektov in naprav,
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih domačijah,
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,
– ureditev rekreacijskih in športnih površin,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditev ograjenih obor za rejo živali s postavitvijo zavetišč,
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva, turizma, športnih in drugih prireditev,
– postavitev in odstranitev ograj,
– odstranitev obstoječih objektov in naprav,
– ureditev rekreacijskih in turističnih poti.
13. člen
2. Območja gozdov
Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi:
– novogradnja ali dograditev objektov in naprav za gozdarsko, lovsko, turistično ali športno dejavnost,
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav,
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditev turističnih in rekreacijskih poti.
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati. Gozdne površine je dopustno ograjevati le v soglasju s pristojnim Zavodom za gozdove, oziroma v primerih, ki jih določa zakon o gozdovih.
Za posege v gozdne površine, v skupino dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, je potrebno pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za gozdove.
V gozdu s posebnim namenom veljajo enaki pogoji, kot v ostalih gozdovih.
14. člen
3. Območja vodnih površin
Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim pripadajo so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve manjših zajemališč požarne vode,
– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov.
Odstranitev vegetacije z obvodnih zemljišč ni dopustna.
V grafičnih prilogah nekatere vodne površine (potoki, jarki, odvodniki) niso posebej prikazane, temveč so del prevladujoče namenske površine. Evidentne so v naravi in v katastrskih načrtih.
15. člen
4. Območja infrastrukturnih objektov in naprav ter varovalni pasovi
Na območjih infrastrukturnih objektov so dopustni naslednji posegi:
– rekonstrukcije in tekoča vzdrževalna dela,
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin,
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.
Ceste v grafičnih prilogah niso posebej prikazane, temveč so del prevladujoče namenske rabe, zato se pri evidentiranju uporabljajo katastrski načrti.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljalec tega objekta.
16. člen
5. Ostala območja
Na območjih opuščenih gramoznic so dopustni naslednji posegi:
– postavitev montažnih sezonskih objektov za rekreacijsko-turistične, športne in gostinske dejavnosti,
– postavitev montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo,
– postavitev montažnih objektov za prireditve,
– komunalne ureditve,
– vodnogospodarske ureditve,
– postavitev varovalnih ograj,
– dopolnilna zasaditev.
Gradnja objektov na območjih opuščenih gramoznic je dopustna le na stavbnem zemljišču opredeljenem v planskih dokumentih.
17. člen
D) Območja, ki segajo preko ostalih območij
1. Območja naravne dediščine
Naravna dediščina je na območju Občine Kobilje evidentirana in označena v prostorskih sestavinah planov Občine Kobilje. Obravnavano območje je v celoti opredeljeno kot regijski park Goričko. Kot krajinski park je opredeljeno tudi vinorodno območje Sv. Martin. Ker je znotraj regijskega parka, ga posebej ne obravnavamo.
Na celotnem območju občine je za vse posege v odprtem prostoru potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje od Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
18. člen
2. Območja in objekti kulturne dediščine
Kulturna dediščina je v Občini Kobilje zavarovana z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju (bivše) Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93), ter evidentirana v registru Kulturne dediščine za Občino Kobilje.
Za vse posege na zavarovanih objektih in območjih kulturne dediščine si je pred posegi potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje na projektno dokumentacijo od pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
Vsi objekti in območja so označena v grafičnih prilogah.
19. člen
3. Raziskovalni prostor
Na celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode, pod pogoji, zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99). Dopustne so tudi raziskave ležišč drugih rudnin in surovin.
Na celotnem območju so dopustna tudi geološka vrtanja za druge namene pod pogojem, da vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini in podtalju.
20. člen
4. Varstveni pasovi vodnih virov
Varstvene cone in ukrepi za zavarovanje virov pitne vode ter pogoji in omejitve so določeni že v odloku o varstvu virov pitne vode na območju Občine Kobilje (Uradni list RS, št. 79/00).
21. člen
5. Koridori obstoječih in predvidenih linijskih infrastrukturnih objektov in naprav
Na območjih komunalnih, energetskih in prometnih varovalnih pasov so dopustni vsi že našteti posegi za posamezne namenske površine pod pogoji, ki jih predpisuje upravljalec posamezne naprave oziroma pod pogoji področne zakonodaje.
V. POGOJI IN MERILA ZA PROSTORSKO OBLIKOVANJE OBMOČIJ IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČIJ
22. člen
Posege, ki pomenijo gradnjo, oblikujemo v skladu s pogoji in merili, ki določajo morfološke in prostorske značilnosti območij, ter pogoji in merili za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav.
Pogoji in merila so ločeni za naslednja območja:
a) naselje Kobilje z zaselkom Malo Kobilje,
b) vinorodna območja Sv. Martin, Čerteg in Mali vrej,
c) obrtna cona in mejni prehod,
d) odprti prostor.
23. člen
a) Naselje Kobilje z zaselkom Malo Kobilje
Morfološka merila:
– ohranjati na komunikacijo pravokotno parcelacijo,
– ohranjati obcestno gradbeno linijo,
– objekte ne glede na obliko (podolžna, lomljena) postaviti pravokotno na cesto,
– cestne fasade oblikovati z značilno enakomerno razporeditvijo fasadnih elementov ter brez balkonov,
– upoštevati značilne odmike od istih parcelnih mej (zaporednost gradnje),
– ohranjati vzdolžno ali križno zasnovo komunikacij.
24. člen
Prostorska merila
Prostorska merila za določanje stavbnih parcel, velikosti funkcionalnih zemljišč gradbene linije ter za odmike se določijo v lokacijski dokumentaciji za vsak posamezen primer. Pri tem je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta ali naprave,
– obstoječo pozidavo na obravnavani in sosednjih parcelah,
– obstoječo infrastrukturo in obstoječo zasaditev,
– dovozni priključek na javno cesto,
– tradicionalno zasnovo razporeditve objektov na parceli.
25. člen
Stavbna parcela
Velikost, oblika in lega stavbne parcele se določa ob upoštevanju koncepta obstoječe tlorisne zasnove naselja ali zaselka (morfološka merila), ter zavisi od namembnosti, velikosti in zmogljivosti objektov in naprav na predmetnem zemljišču.
Širina nove stavbne parcele ob cesti ne sme biti manjša od 16 m. Za individualne stanovanjske objekte je širina parcele izjemoma lahko manjša ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni odmiki.
Pri razporeditvi objektov in naprav se mora dosledno upoštevati obstoječi koncept zazidave (zaporednost gradnje) in obstoječe urejene površine.
Stanovanjski objekti se morajo graditi ob cesti, ostali (gospodarski objekti, pritikline in pomožni objekti) pa v notranjosti parcele.
Ob cesti se lahko gradijo tudi proizvodni in servisni objekti, ob pogoju, da s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje stanovanjske objekte.
26. člen
Funkcionalno zemljišče
Funkcionalno zemljišče mora zagotavljati vse potrebne površine za dejavnost v obstoječih in bodočih objektih ter omogočati vzdrževanje objekta. Če funkcionalnega zemljišča ni mogoče zagotoviti znotraj obravnavane parcele, se lahko to predvidi na drugem za to ustreznem zemljišču, vendar v oddaljenosti manj kot 30 m.
Funkcionalno zemljišče za stanovanjske objekte in stanovanjske pritikline sega do 2 m od fasade, širina dovoza je 3 m. Za kmetijske proizvodne objekte (hleve) in za ostale proizvodne ali servisne objekte (obrtne, servisne delavnice) sega funkcionalno zemljišče do 4 m od fasade, širina dovoza je 4 m.
Funkcionalna zemljišča, ki izhajajo iz dejavnosti so predvsem parkirišča. Le-ta se določijo ob vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali spremembi zmogljivosti objekta ali naprave. Pri tem je potrebno upoštevati naslednje kriterije:
-------------------------------------------------------------------------
dejavnost število parkirnih mest (PM) na enoto
-------------------------------------------------------------------------
Stanovanjski objekti
– enodružinske hiše 1 PM
– večstanovanjski objekti 1 PM za stanovanje
poslovni prostori (pisarne) 1 PM na 30 m2 neto površine
prodajni prostori 1 PM na 30 m2 koristne površine
nakupovalni center 1 PM na 15 m2 koristne površine
gostinski objekti 1 PM na 10 sedežev
gostišča s prenočišči 1 PM na 5 sob in
1 PM na 4 sedeže
prireditveni prostori 1 PM na 5 sedežev
zdravstveni domovi 1 PM na 3 zaposlene +
1 PM na 30 m2 koristne površine
šole, vrtci 1 PM na 2 zaposlena
industrija, obrt
– industrijski obrati 1 PM na 50 m2 neto površine
– obrtne delavnice, servisi 1 PM na 2 zaposlena
pokopališča 1 PM na 20 grobov
-------------------------------------------------------------------------
Najmanj eno parkirno mesto, oziroma 5% vseh parkirišč pri posameznem javnem objektu ali lokalu mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb v skladu s pravilnikom o zahtevah za projektiranje projektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99)
27. člen
Odmiki
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Zagotovljena mora biti osončenost bivalnih objektov (vsaj 2 uri dnevno celo leto).
Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.
Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 1 m, oziroma manj, če s tem soglaša sosed mejaš.
Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti najmanj 4 m od kategoriziranih cest pa tudi v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Odstopanje v odmiku od javnih cest je možno le s soglasjem upravljalca.
Odmiki med objekti znotraj stavbne parcele morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik med objekti na sosednjih parcelah znaša praviloma toliko, kolikor znaša maksimalna višina sosednjih objektov.
Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi) gnojne jame in gnojišča morajo biti praviloma najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov, oziroma objektov, kjer bivajo ljudje.
Pri odmikih nadomestnih gradenj veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.
Pri odmikih od vodnogospodarskih objektov in naprav je potrebno upoštevati določila zakona o vodah glede določanja meje priobalnih zemljišč, erozijskih območij in morske obale ter si od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje.
28. člen
Dovozni priključek
Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o javnih cestah. Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti za več objektov skupaj skupni priključek.
Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število parkirnih mest v skladu s kriteriji iz 25. člena tega odloka.
29. člen
Ureditev parcele
Pri lociranju novih in nadomestnih objektov in ureditvi parcele je potrebno upoštevati prostorsko zasnovo območja. Ohranjati je potrebno obstoječo vegetacijo. Dopustni so le nujni poseki.
Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati domačo avtohtono vegetacijo (visokodebelno sadno drevje).
Ograje
Parcela ali deli parcele je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parc. meje, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje morajo biti ob cesti praviloma žive ali lesene in ne smejo presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa.
Za postavitev ograj ob vodnogospodarskih objektih ali napravah si je potrebno od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje.
Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča.
30. člen
Tlorisna velikost in oblika objektov
Tlorisna velikost objekta mora biti prilagojena velikosti parcele oziroma velikosti in legi funkcionalnega zemljišča ter namembnosti območja in objekta.
Tlorisna oblika novih stanovanjskih in drugih objektov ter objektov, ki se preurejajo mora biti podolgovata v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2 ali več. Lahko je lomljena v L ali U. Enako razmerje se mora upoštevati tudi pri gradnji pritiklin.
Pri novogradnjah in dozidavah v vseh oblikah naselij se morajo ohranjati merila in velikosti za naselje značilne zazidave. Večje objekte je potrebno razčleniti v manjše stavbne mase po principu tradicionalne domačije.
31. člen
Višinski gabariti objektov
Pri določanju višine objekta je potrebno upoštevati značilen višinski gabarit naselja. Novi ali dograjeni objekti ne smejo presegati višine bližnjih sosednjih objektov.
Višina individualnih stanovanjskih hiš ne sme presegati 2 stanovanjskih etaž nad terenom. Etažnost se proti robu naselja znižuje do pritlične etažnosti.
Višina največ P + 2 nad terenom je dopustna le pri javnih objektih v centralnem delu naselja.
Pri vseh objektih, ki se gradijo na novo ali se nadzidavajo je potrebno upoštevati tradicionalno višinsko razmerje med fasado in streho, ki mora znašati najmanj 1:1 ali več v korist strehe. Drugačno razmerje je možno izjemoma pri javnih, servisnih in kmetijskih objektih, kjer so dopustni manjši nakloni strešin.
Pri določanju višine novih objektov in objektov, ki se nadzidavajo je potrebno upoštevati predpisane odmike med objekti in od sosednjih parcelnih mej v skladu z določili 26. člena tega odloka.
32. člen
Strehe
Obliko, naklon, velikost streh, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja.
Vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo morajo imeti streho v naklonu (praviloma enakostranične dvokapnice). Enokapne, ustrezno oblikovane strehe so dovoljene le kot podaljšek osnovne strehe nad prizidanimi pomožnimi objekti in pritiklinami v smeri slemena osnovnega objekta.
Naklon strehe mora biti od 35–45 stopinj. Kritina mora biti opečna, oziroma iz materiala, podobnega opeki.
Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta.
Strehe so lahko zaključene s čopom. Nad izkoriščenim podstrešjem je možno odpiranje strešin z mansardami (frčadami), ob pogoju, da imajo naklone enake osnovni strehi.
Strehe nad pomožnimi objekti in pritiklinami morajo biti izvedene na enak način, kot nad osnovnim objektom.
Manjši nakloni strešin so dopustni le na večjih javnih objektih. Manjši nakloni so dopustni tudi na večjih kmetijskih proizvodnih objektih (hlevih).
Ravne strehe so dopustne le na manjših pomožnih objektih.
33. člen
Oblikovanje in obdelava objektov
Pri novogradnjah in pri posegih na obstoječih objektih se uporabijo avtohtoni, za območje značilni materiali (opeka, les, kamen). Ob dominantnih objektih in ob zavarovanih objektih kulturne dediščine ni dopustna uporaba materialov kot so obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke, steklenih zidakov ali drugih umetnih materialov.
Pri oblikovanju in obdelavi objektov je potrebno upoštevati še naslednje pogoje:
– fasade so opleskane v svetli barvi, lahko so obdelane z lesom. Talni zidec je opleskan s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavi),
– ulične fasade so gladke, razen v primerih značilnih uličnih vhodov. Na teh fasadah niso dopustni balkoni. Fasadni elementi so enaki in razporejeni enakomerno,
– opleski lesenih detajlov ali delov objektov naj bodo enake barve,
– izpostavljene fasade morajo biti zasajene z domačo avtohtono vegetacijo.
34. člen
Postavitev in oblikovanje kioskov, stojnic, objektov ulične opreme in ostalih objektov ali naprav
Kioski in stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas. Pri tem je potrebno zagotoviti minimalno funkcionalno zemljišče, ki znaša 1 m od objekta, oziroma do 3 m na prodajni strani.
Montažni kioski in stojnice so lahko tipske izvedbe. Na zaokroženem območju morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe in enake barve, razen, če gre za kratkotrajno začasno postavitev. Pretežno naj bodo ti objekti leseni.
Obeležja, verska znamenja, spomeniki, reklamni objekti, neprometni znaki in drugi objekti ulične opreme se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na arhitektonsko kvalitetne ali zavarovane objekte ali območja.
Pri oblikovanju naštetih objektov je potrebno upoštevati velikostna in oblikovalska merila ožjega območja. Napisi in reklame ne smejo presegati velikosti fasad ali fasadnih elementov. Na zaokroženem območju morajo biti našteti objekti oblikovani enotno.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
Namestitev velikih reklamnih panojev v naselju ni dopustna.
35. člen
b) Vinorodno območje Sv. Martin
Morfološka merila
Gradnja objektov je možna ob dovoznih poteh ob upoštevanju obcestnih gradbenih linij, ki so določene z linijo že obstoječih objektov.
Pri lociranju objektov je potrebno upoštevati še:
– objekte ne glede na obliko (podolžna, lomljena) postavljati pravokotno na plastnice in pravokotno na cesto,
– cestne fasade oblikovati z značilno enakomerno razporeditvijo fasadnih elementov ter brez balkonov in teras,
– upoštevati značilne odmike od istih parcelnih mej (zaporednost gradnje),
– ohranjati vzdolžno zasnovo komunikacij,
– ohranjati značilni rob naselja (sadovnjaki, vinogradi brez gradenj),
– izpostavljene gradnje prilagoditi značilni panonski arhitekturi, ter jih dodatno zasaditi z avtohtono vegetacijo (visokodebelno sadno drevje),
– težiti k lokalni koncentraciji zazidave v obcestne zaselke,
– ohranjati obstoječe koncentrirano zelenje.
36. člen
Prostorska merila
Prostorska merila za določanje stavbnih parcel in funkcionalnih zemljišč določajo predvsem pogoje glede velikosti, lege in ureditve parcel, ter gradbene linije predvidenih objektov.
Velikost, oblika in lega stavbne parcele zavisi od obstoječe parcelacije in velikosti predvidenega objekta.
Širina parcele za gradnjo vinske kleti mora biti tolikšna, da zagotavlja funkcioniranje in vzdrževanje objekta, torej je enaka širini funkcionalnega zemljišča.
Funkcionalno zemljišče za vinske kleti znaša do 2 m od fasade. Širina dovozne poti je 2 m.
Vinotoči morajo imeti zagotovljeno parkirišče ob cesti, in sicer 1 parkirno mesto na 10 sedežev.
Pri vinotočih mora biti vsaj 5% vseh parkirišč namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
Odmiki in gradbene linije
Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 1 m, oziroma manj, če s tem soglaša sosed mejaš. Pri odmikih je potrebno upoštevati enak odmik od določene parcelne meje.
Objekti morajo biti s cestno fasado vzporedni s cesto in grajeni v liniji že obstoječih objektov (na Sv. Martinu).
Ureditev parcele
Okolica objekta mora biti zatravljena in zasajena z visokodebelnim drevjem in trto na leseni brajdi.
Betonske škarpe in betonske obloge za brežine niso dopustne. Dovozne poti in utrjena dvorišča se izvedejo s perforiranimi tlakovci (travnate kocke).
37. člen
Tlorisna velikost in oblika objektov
Tlorisna velikost vinskih kleti ne sme presegati 40 m2. Oblika vinskih kleti mora biti podolgovata v razmerju 1:1,5 ali več. Oblika je lahko lomljena.
Odstopanja v velikosti so možna le pri objektih za dopolnilno turistično dejavnost (vinotoči), vendar le do 80 m2.
Tlorisna velikost shramb ne sme presegati velikosti 30 m2. Oblika je podolgovata, razmerje stranic 1:1,5 ali več.
Višinski gabariti
Višina vinskih kleti ne sme presegati 1,5 stanovanjske etaže nad terenom na odprti strani. Upoštevati je potrebno tradicionalno višinsko razmerje med fasado in streho, ki mora znašati 1:1 ali več v korist strehe.
Strehe
Vsi objekti morajo imeti strehe v naklonu, ki znaša od 40–45 stopinj. Strehe so enakostranične dvokapnice. Kritina mora biti opečna (bobrovec, zareznik).
Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta. Pri tlorisno lomljenih objektih je tudi sleme lomljeno. Strehe so lahko zaključene s čopom. Nad izkoriščenim podstrešjem je možno odpiranje strešin (frčade) ob pogoju, da imajo naklone enake osnovni strehi. Streha mora imeti napušč širine najmanj 60 cm.
38. člen
Oblikovanje in obdelava objektov
Pri novogradnjah se uporabijo avtohtoni, za območje značilni materiali (opeka, les, kamen). V območju ni dopustna uporaba materialov kot so obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke, stekleni zidaki ali drugi umetni materiali.
V vseh vinorodnih območjih je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– fasade so opleskane v svetli barvi, lahko so obdelane z lesom. Deske opažev morajo biti pokončne. Talni zidec je opleskan s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavi),
– shrambe so lahko v celoti lesene ali kombinirane. Montažni tipski objekti niso dopustni,
– fasade so gladke, razen v primerih značilnih uličnih vhodov. Na teh fasadah niso dopustni balkoni ali terase. Fasadni elementi (okna) so enaki in razporejeni enakomerno po fasadi. Okna so lahko opremljena s polkni,
– opleski lesenih detajlov ali delov objektov naj bodo enake barve (temnejši naravni odtenki),
– izpostavljene fasade morajo biti zasajene z domačo avtohtono vegetacijo (sadno drevje, lesena brajda).
39. člen
c) Obrtna cona in mejni prehod
Pogoji za oblikovanje obeh območij so določeni za stavbne parcele, funkcionalna zemljišča, gradbene linije, odmike in ureditev parcele.
Stavbna parcela in funkcionalno zemljišče
Velikost, oblika in lega stavbnih parcel je poljubna in zavisi od velikosti, namembnosti in zmogljivosti objektov in naprav.
Funkcionalno zemljišče za vse objekte sega do 4 m od fasade, širina dovozov je 4 m.
Funkcionalna zemljišča so tudi parkirišča, ki se določijo po naslednjih kriterijih:
-------------------------------------------------------------------------
dejavnost število parkirnih mest (PM) na enoto
-------------------------------------------------------------------------
proizvodni prostori 1 PM na 4 zaposlene
poslovni prostori (pisarne) 1 PM na 30 m2 neto površine
prodajni prostori 1 PM na 30 m2 koristne površine
gostinski objekti 1 PM na 10 sedežev
gostišča s prenočišči 1 PM na 5 sob in
1 PM na 4 sedeže
prireditveni prostori 1 PM na 5 sedežev
-------------------------------------------------------------------------
Najmanj eno parkirno mesto, oziroma 5% vseh parkirišč pri posameznem javnem objektu ali lokalu mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb v skladu s pravilnikom o zahtevah za projektiranje projektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
Odmiki
Najmanjši odmik objektov od parcelnih mej je 1 m. Odmik od kategorizirane ceste je 4 m. Odmiki med objekti znotraj stavbne parcele morajo omogočati varnost pred požarom in rušenjem ter zagotavljati sanitarne in druge pogoje.
Ureditev parcele in ograja
Nepozidan del parcele se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Ozelenjena morajo biti tudi parkirišča.
Posamezne parcele ali deli parcel so lahko ograjene. Ograja je lahko poljubne izvedbe, višine do 2 m.
Oblikovanje objektov
Tlorisna velikost in oblika objektov zavisi od namembnosti objekta in je lahko poljubna.
Višina predvidenih objektov je lahko največ 10 m do kapi. Izstopajo lahko le dimniki in druga nadvišanja.
Strehe nad objekti so lahko ravne ali v naklonu, ki je lahko poljuben. Kritina je lahko pločevinasta ali opečna v temni barvi.
Dopolnilni objekti in naprave ulične opreme
V obeh območjih je dopustna namestitev velikih reklamnih panojev. Višina panojev mora zagotavljati prehodnost in preglednost prometnih površin.
40. člen
b) Odprti prostor
Začasni objekti in naprave
Montažni objekti za potrebe kmetijstva – rastlinjaki so lahko kovinske tipske izvedbe. Zavetišča za živino so leseni objekti s podolžnimi tlorisi in dvokapno opečno streho.
Pri oblikovanju dopolnilnih kmetijskih objektov na povečanem funkcionalnem zemljišču ob naselju se upoštevajo pogoji iz 29., 30., 31. in 32. člena.
Ograje
Ograje na kmetijskih in gozdnih zemljiščih se lahko postavijo le, če je potrebno zavarovati določeno površino. Ograje morajo biti transparentne z višino, prilagojeno namenu.
Višje ograje morajo biti označene tako, da niso nevarne za divjad in ptice. Ograje ob oborah za živino morajo biti lesene.
Za postavitev ograj v odprtem prostoru in v bližini gozdov je potrebno pridobiti soglasje pristojne lovske organizacije, ki gospodari z divjadjo.
VI. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
41. člen
Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih zemljiščih ali zemljiščih, kjer je oprema predvidena.
Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in ima v bližini priključke za elektriko in rešeno vodooskrbo.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo, električno energijo, urejenim odvodom odpadnih voda in urejenim zbiranjem in odstranjevanjem komunalnih odpadkov.
42. člen
Vodooskrba
Vsi predvideni objekti v sklopu naselij in zaselkov ter predvideni posamični stanovanjski in poslovni objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu z določili občinskega odloka o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 36/00).
Gradnja objektov, ki jih ni možno priključiti na vodovodno omrežje, pa je gradnja cevovoda predvidena je dopustna pod pogojem, da bo uporabno dovoljenje izdano ob priključitvi na javni vodovod.
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. Kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov ali vodnih površin.
Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda.
43. člen
Odvajanje odpadnih voda
Vsi predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so ali bodo priključeni na vodovodno omrežje se morajo priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje.
Področje ureja občinski odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 36/00).
Kjer še ni kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, triprekatnimi greznicami brez odtoka, ki se po potrebi praznijo.
Vsebina greznic se ob praznjenju mora praviloma odvažati na bližnjo komunalno čistilno napravo. Izjemoma se odplake iz greznic lahko odvažajo na obdelovalne kmetijske površine, ob upoštevanju pogojev iz uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
Vsebina greznic se ne sme izpuščati direktno v vode, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda. Prav tako se vsebina greznic ne sme odvažati na varstvene pasove pitne vode.
Kjer se bodo urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od ustreznega organa.
Objekti z agresivnejšimi odpadnimi vodami morajo imeti predhodni sistem čiščenja.
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča).
Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna, brez odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na obdelovalne kmetijske površine v skladu z gnojilnim načrtom in pogojev iz uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Gnojevka se mora takoj podorati.
V naseljih, zaselkih in ob posamičnih stanovanjskih ali gospodarskih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo primerno sanirati v sklopu ostalih ureditev na parceli.
44. člen
Zbiranje in odstranjevanje odpadkov
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov v občini je z občinskim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kobilje (Uradni list RS, št. 36/00) z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
Zbiranje posebnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisuje pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 20/86, 4/89 in 39/96).
45. člen
Oskrba z električno energijo
Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v svojem soglasju.
Ob pomembnejših posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami urediti javna razsvetljava.
Novi in nadomestni električni vodi in priključki se izvedejo zemeljsko.
Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem je potrebno glede na občutljivost posameznega območja preveriti morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu z uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
46. člen
Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez
Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za posamezno povezavo bo izdelana ustrezna lokacijska dokumentacija ali lokacijski načrt.
V naselju je v skladu s predpisi dopustna gradnja kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih strokovnih podlag.
Za posamezen poseg v prostor, s katerimi so tangirane telekomunikacijske naprave, je potrebno pridobiti telekomunikacijsko soglasje.
Pri novogradnjah in rekonstrukcijah se vodi kablirajo in združujejo z omrežjem CATV.
47. člen
Plinovodno omrežje
Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag, ki izhajajo iz planskih usmeritev občine.
VII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
48. člen
Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet.
Postavitev ali gradnja nadzemnih prometnih, turističnih in drugih objektov ali naprav ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem varovalnem pasu je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste.
Rekonstrukcija obstoječih cest se mora izvajati na podlagi ustrezne dokumentacije in v skladu s predpisi.
Predvideni priključki na kategorizirano cesto ali sanacija obstoječih, morajo biti izvedeni pravokotno na os kategorizirane ceste z zagotovljeno preglednostjo in tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje cestno telo.
Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope do objektov z vseh strani za primer intervencije in da omogočajo dostope in prehode invalidnim osebam (v skladu s pravilnikom o zahtevah za projektiranje projektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
Pri lokaciji novih objektov in površin je treba glede na možnosti predvideti skupne priključke za več objektov.
Parkiranje javnih prometnih vozil (avtobusov) in tovornjakov na območju naselij ni dopustno, razen na mestih, ki so za to določena.
Parkirni prostori, kolesarske steze in pločniki morajo biti fizično ločeni od cestišča.
Objekti, ki so locirani v neposredni bližini javnih površin, morajo na strešni kritini imeti snegobrane.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE
49. člen
Merila in pogoji za druge posege, ki trajno ali začasno spreminjajo prostor se nanašajo na urejanje površin in območij, v vseh namenskih površinah odprtega prostora, in sicer:
– ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč,
– ureditev ali sanacija sadovnjakov,
– manjše regulacije,
– gradnja mostov,
– ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih ali drugih posegov,
– druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvideti in ki trajno ne spreminjajo prostora.
Poleg že navedenih pogojev iz prejšnjih členov tega odloka je pri naštetih ureditvah potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine in krajinskih vrednot, in sicer:
– ohranitev značilne krajinske podobe območja,
– ohranitev značilne trase obstoječih strug vodotokov,
– ohranitev kvalitetne obvodne vegetacije.
Pri urejanju območij za začasno rabo za določen namen, je potrebno območje po izvedbi posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v prvotno stanje.
Za vse predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage. V postopku priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse pristojne inšpekcijske službe, ki jih določi upravni organ, pristojen za urejanje prostora.
Izkop gramoza, peska ali drugih naravnih surovin ni dopusten.
Izvajanje novih izkopov za raziskovalno dejavnost je dopustno le na območjih podanih v planskih aktih in na podlagi predhodnih strokovnih podlag.
IX. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE IN VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
50. člen
Naravna in kulturna dediščina
Merila in pogoji za posege na zavarovanih in evidentiranih objektih in območjih kulturne in naravne dediščine so definirani v 16. in 17. členu tega odloka.
51. člen
Varovanje in izboljšanje okolja
Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska.
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so:
– nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda;
– prekomerno izpuščanje zračnih emisij;
– nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv;
– divja odlagališča komunalnih odpadkov.
Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te objekte.
Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne emisije (hrup, smrad, ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja. Za vse tovrstne posege mora biti v skladu z zakonom o varstvu okolja in na podlagi uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96) izdelano poročilo o vplivih na okolje, po potrebi pa posamezna ekspertna mnenja.
Vse trajne spremembe v krajini, povzročene z gradnjo objektov in naprav ali s spremembo kmetijske rabe na kmetijskih in gozdnih zemljiščih morajo biti ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih posledic na okolje.
Posegi v krajino, ki trajno spreminjajo njeno podobo brez ustreznega dovoljenja pristojne službe niso dovoljeni, četudi gre za vzdrževalna dela, razen, ko gre za izvajanje vzdrževalnih del na vodotokih, ki so nujna za zagotavljanje zahtevane poplavne varnosti prebivalstva.
52. člen
Varstvo pred hrupom
Pri vseh posegih v prostor, predvsem v bivalnih in naravnih območjih se morajo upoštevati predpisi s področja varstva pred hrupom.
Na podlagi uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) uvrščamo pretežni del območja obdelave v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom, razen območij, ki so označena v grafičnih prilogah, ki so sestavni del odloka. To so kompleksi šole in vrtca ter pokopališče, ki jih uvrščamo v območja z II. stopnjo varstva pred hrupom, ter obrtna cona in mejni prehod, ki sta v območju s IV. stopnjo varovanja.
Za vse posege, za katere se v lokacijskem postopku ugotovi ali domneva, da bodo povzročali prekomerno obremenitev s hrupom, se izdela ekspertno mnenje, na podlagi katerega se določijo ustrezni ukrepi za zmanjšanje ali odpravo prekomernih vplivov.
53. člen
Varstvo zraka
Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivno dejavnostjo, ki povzroča prekomerne emisije v zrak, je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
X. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE OBRAMBE IN ZAŠČITE
54. člen
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
Požarna varnost
V lokacijskem postopku je za vsak poseg za katerega to določi Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. Definirati je potrebno tudi interventne poti ter možnost evakuacije v primeru požara.
Na podlagi pravilnika o metodologiji o določitvi požarne obremenitve je v lokacijski dokumentaciji za vsak poseg, za katerega se ugotovi ali domneva, da bo povzročal požarno obremenitev, določi stopnja požarne obremenitve in potrebni ukrepi.
55. člen
Varstvo pred poplavami
Občina Kobilje je izven poplavno ogroženih območij.
V bližini Kobiljanskega potoka pa je potrebno poplavno varnost preveriti po potrebi v lokacijskem postopku in glede na stanje predpisati ustrezne ukrepe.
56. člen
Varstvo pred plazovi
V lokacijskem postopku je za vsak poseg v bližini obstoječih plazov ali območij, za katera se domneva, da so plazovita, potrebno izdelati ustrezno geološko poročilo na osnovi predhodne preverbe na terenu. Če se ugotovi, da gre za plazovito območje, se poseg ne dovoli, ali se predpišejo ustrezni ukrepi za izvedbo in zavarovanje.
57. člen
Zaklonišča
Naselje Kobilje ne dosega 5000 prebivalcev, zato gradnja osnovnih zaklonišč ni obvezna, kar povzema odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v Občini Lendava (Uradni list RS, št. 3/93), ki velja tudi za Občino Kobilje.
XI. ODSTOPANJA
58. člen
Dopustna so odstopanja od posameznih določil odloka v naselju Kobilje in Malo Kobilje ter na območjih obrtne cone in mejnega prehoda.
Odstopanja v odmikih, velikosti funkcionalnega zemljišča in v razporeditvi objektov na parceli so možna v vseh območjih, če ni možno zagotoviti definiranih pogojev in če se z odstopanji ne poslabšajo pogoji funkcioniranja objektov na obravnavani in na sosednjih parcelah.
Odstopanja v odmikih med objekti so dopustna v vseh območjih če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi in če z odstopanjem soglaša sosed mejaš.
Odstopanja od obcestne gradbene linije niso dopustna, dopustna pa so odstopanja v odmikih od ceste, če zaradi konfiguracije terena in lege sosednjih objektov ni možno zagotoviti pogojev glede osončenosti objektov, ali če so obstoječi objekti locirani v drugačnih odmikih. Z odstopanji od ceste mora soglašati upravljalec ceste.
Odstopanje v višini in izvedbi ograje je možno tam, kjer so ograje ob sosednjih parcelah že drugačne.
Odstopanja v obliki in velikosti objektov so dopustna v naselju Kobilje in Malo Kobilje ter v obrtni coni in na mejnem prehodu v primeru, da zaradi oblike in velikosti parcele ni možno zagotoviti pogojev iz 29. člena tega odloka.
Odstopanja na vinorodnem območju Sv. Martin niso dopustna.
XII. KONČNA DOLOČILA
59. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
60. člen
Z veljavnostjo tega odloka prenehajo veljati:
1. odlok o urbanističnem redu v Občini Lendava (Uradne objave, št. 22/74, sprem., Uradne objave, št. 29/88), v delu, ki obravnava Občino Kobilje,
2. odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje izven ureditvenih območij naselij v Občini Lendava, ki ga ne urejamo s prostorskimi izvedbenimi načrti (Uradne objave, št. 28/88) v delu, ki obravnava Občino Kobilje,
3. odlok o sprejetju ureditvenega načrta za naselje Kobilje (Uradne objave, št. 17/89),
4. odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje goric v Čertegu in Malem vreju v Občini Kobilje (Uradni list RS, št. 15/97),
5. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o PUP za območje izven ureditvenih naselij v Občini Kobilje, ki se ne urejajo s PUP za območje izven ureditvenih naselij v Občini Kobilje, ki se ne urejajo s PIN (Uradni list RS, št. 6/96, 12/01),
6. odlok o lokacijskem načrtu za kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo v naselju (Uradni list RS, št. 41/96, 94/99 in 102/99).
61. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 350-03-123
Kobilje, dne 28. januarja 2002.
Župan
Občine Kobilje
Pavel Nemet l. r.
