Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 18. ter 96. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95 in 33/96) je Svet mestne občine Kranj na 30. seji dne 30. 1. 2002 sprejel

S tem odlokom se ureja območje MO 7/1 – Gorenjski sejem. Določajo se meje, namen s pogoji za izrabo območja, merila in pogoji za oblikovanje in urejanje, merila in pogoji za izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja ter etapnost izvedbe posegov. Ureditveni načrt je na podlagi Programa priprave programskih zasnov in ureditvenega načrta območja MO 7/1 – Gorenjski sejem (Uradni list RS, št. 6/01) in pogojev pristojnih organov, organizacij in skupnosti, izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal, Ljubljanska 76 pod št. projekta 1/01, in sicer v avgustu 2001 (osnutek) in na osnovi stališč do pripomb in predlogov iz javne obravnave in javne razgrnitve predlog z datumom januar 2002.

Meja območja ureditvenega načrta poteka v skladu z določili prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986 – 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/86, 16/88 in 23/88, Uradni list RS, št. 20/91, 55/92, 27/96 in 3/01) in programskimi zasnovami območja MO 7/1 – Gorenjski sejem.
V splošnem je območje omejeno s strugo reke Save na zahodu in rečnim industrijskim kanalom na vzhodu. Območje urejanja predstavlja rečni otok v celoti.
Meja območja poteka iz severnega vogala zemljišča parc. št. 445/2 k.o. Kranj (vse parcelne št. se nahajajo v k.o. Kranj), od koder se nadaljuje po severovzhodnem robu parcele v smeri proti jugovzhodu, v stičišču s parcelo št. 440/8, nadaljuje po vzhodni meji slednje, ki hkrati predstavlja zahodno mejo industrijskega vodnega kanala (parc. št. 440/1). Meja območja poteka vse do skrajnega jugovzhodnega vogala, od koder nadaljuje v podaljšku po zahodni meji parc. št. 440/3, nadalje 440/4 do skrajnega zahodnega vogala parc. št. 440/2. Od tod poteka proti zahodu po južni meji parc. št. 443/2 ter južni in zahodni meji parc. št. 444/1 proti severu. V skrajni severni točki zemljišča parc. št. 444/1 meja prestopi na zahodni vogal parc. št. 445/2, od koder po zahodni meji nadaljuje proti severu in dalje severovzhodu v svojo izhodiščno točko. Območje obsega okvirno 8,25 ha stavbnih zemljišč.

Obravnavano območje MO 7/1 – Gorenjski sejem je v skladu s planskimi dokumenti Mestne občine Kranj, programskimi zasnovami in programom priprave namenjeno družabno – prireditvenim, poslovno – trgovskim, rekreativnim in sejemskim dejavnostim. V obeh skrajnih točkah, severni in južni, se omogoča izraba vodne energije, v južni v kombinaciji s poslovno – proizvodno dejavnostjo.

Specifika lege območja v prostoru, vpetega med reko in industrijski kanal ter deljenega s potekom mestne obvoznice, določa tudi mikroorganizacijo prostora, ki temelji na:
– prečni delitvi območja z obvoznico na severni, poudarjeno rekreativni, družbeno – prireditveni in parkovno – parkirni sklop površin v zelenju, in južni, izrazito trgovski sklop površin s spremljajočimi dejavnostmi za nemoteno funkcioniranje;
– konceptu reorganizacije dosedanje trgovske in sejemske dejavnosti južnega sklopa z vsebinsko nadgradnjo kvalitetnejših in ekonomsko upravičenejših programov ter oblikovno ustreznejših rešitev novozgrajenih stavbnih mas;
– upoštevanju delne ohranitve, dopolnitve in krepitve obvodnega zelenega pasu avtohtone vegetacije tako ob glavnem toku reke Save kot ob industrijskem kanalu;
– dobri dovoznosti in dostopnosti v območje z ohranitvijo dosedanjega priključka na obvoznico in peš povezavo preko industrijskega kanala s starim mestnim jedrom Kranja;
– zagotovitvi zadostne infrastrukturne oskrbe območja tako v smislu racionalne organizacije parkirnih površin za zaposlene in obiskovalce ter servisni dostavni promet, kot v smislu kvalitetne energetske in ostale komunalne oskrbe;
– zagotovitvi zadostnih zelenih površin v naravnem okolju severnega sklopa;
– kvalitetni hortikulturni ureditvi tako oblikovane vegetacije osrednjega dela kot avtohtone vegetacije ob robovih z ambicijo vrnitve vizualne podobe zelenega otoka v peti fasadi.

Območje se v skladu z mikroorganizacijo ureja na naslednjih konceptualnih osnovah, ki predstavljajo tudi funkcije območja:
– razpoložljiva lokacija s sedanjimi zmogljivostmi ne zadovoljuje potreb Kranja kot centra regije in gravitacijskega območja Gorenjske, zato je nujna krepitev dejavnosti z zadovoljitvijo potreb po poslovno – trgovskem središču na isti lokaciji v neposredni bližini mestnega jedra;
– naravna primerjalna prednost otoka do sicer že intenzivno pozidanega mestnega središča z okolico narekuje ohranitev in krepitev zelenih površin severnega podobmočja z vključitvijo rekreativnih programov.

Ureditveno območje sestavlja troje podobmočij, in sicer:
– osrednje podobmočje A, ki združuje trgovsko – poslovne programe osrednjega dela ter možnost dopolnilne sejemske in zabaviščne ponudbe z dostopi in dovozi v območje,
– severno podobmočje B, ki uokvirja rekreativne in spremljajoče prireditvene programe v zelenju in
– južno podobmočje C, ki je namenjeno ohranjanju in krepitvi dosedanjih poslovno – proizvodnih programov.
1. Podobmočje A
Podobmočje sestavlja pet samostojnih prostostoječih objektov, ki tvorijo trgovsko poslovni center. Konkretizacija posameznih objektov je naslednja:
1.1. Objekt A1.
Poslovno – trgovski objekt se nahaja v južnem delu osrednjega podobmočja A, v osi glavne nakupovalne aleje, ki poteka v smeri sever – jug. Postavitev je centralna, z glavnim vstopom s severa ter servisnimi dostopi in dovozi z ostalih treh strani.
Vertikalni gabarit objekta je P + 1, višine 9 m, tlorisni gabarit pa tvori prisekan paralelogram dolžine 66 m in spreminjajoče širine od 50 (58) m na severu do 30 m na jugu.
Oblikovanje objekta je prilagojeno celostnemu oblikovanju objektov osrednjega podobmočja, tako v naklonih strešin, ki so v načelu ravne, kot obdelavi fasad, izboru materialov, dimenzijah okenskih in vratnih odprtin.
1.2. Objekt A2.
Osrednji dimenzijsko najmarkantnejši objekt območja se nahaja zahodno ob kompleksu centralnih parkirnih površin, v predelu do visokovodnega nasipa levega brega struge reke Save. Objekt je deloma dvoetažen (P+1), deloma pritličen (P), v najvišjem delu visok 9 m, v pritličju 5 m. Tlorisni gabariti celotnega objekta, v obliki trapeza so v dolžino 162 m ter širino 90 m na najširšem, severnem delu, oziroma 41 m na najožjem, južnem delu. Severni del objekta je v dolžini 60 m dvoetažen. Dopušča se možnost realizacije celotnega objekta v dvoetažni (P+1) izvedbi.
Glavni dostopi obiskovalcev so z vzhodne strani, kjer se nahajajo tudi parkirne površine, servisni dostopi pa večinoma s severa in zahoda, kjer se nahajajo tudi zunanje manipulativne površine. Namembnost objekta je poslovno-trgovska z možnostjo vključitve sejemske ter zabaviščne ponudbe.
Oblikovanje objekta je izhodišče oblikovanja objektov celotnega osrednjega podobmočja. Fasade, ki so kombinacija stekla in kovinskih oblog, so merilo objektom A1. in A3., objekt sam pa je prekrit načeloma z ravno streho (od 3 do 8).
1.3. Objekt A 3
Poudarjeno linijski objekt A 3., ki je situiran na vzhodni strani podobmočja med centralnimi parkirnimi površinami in visokovodnim nasipom industrijskega kanala, je na južni strani zaključen s koridorjem peš prehoda iz območja preko kanala v staro mestno jedro Kranja.
Objekt je pritličnega vertikalnega gabarita (P), višine 5 m in tlorisnih dimenzij 19 m x 230 m s prilagojenim oblikovanjem ostalim objektom v podobmočju.
Namembnost celotnega niza objekta A 3. je poslovno-trgovska.
1.4. Objekt A 4.
Objekt restavracije je lociran ob uvozu v območje na lokaciji osrednje aleje. Objekt je enonadstropen (P + 1), tlorisnih dimenzij 15 m x 25 m oblikovan v skladu s kontekstom namembnosti in prilagojen okolju.
1.5. Objekt A 5.
Objekt v severnem podaljšku linije objekta A 3., tlorisnih dimenzij 10 m x 20 m in pritlične izvedbe je namenjen avtopralnici s spremljajočimi programi.
2. Podobmočje B
Podobmočje se nahaja severno od severnega priključka na obvoznico in vključuje parkovne površine, avtohtono zelenje ob vodi, del parkirnih površin, družbeno – prireditveni, turistično-rekreativni oziroma gostinski objekt ter energetski objekt na skrajnem severnem robu območja.
2.1. Družbeno – prireditveni oziroma turistično rekreativni objekt B1
Objekt se nahaja v sredini podobmočja, lociran je osno glede na centralne parkirne površine tako, da s severne strani zaključuje sklop parkirnih površin celotnega območja. Objekt je namenjen družbeno – prireditveni oziroma turistično-rekreativni ponudbi širšega območja z možnostjo izrabe v gostinske namene. Tlorisni trapezni gabarit objekta je dolžine 52 m ter širine 41 m na najširšem južnem delu, oziroma 20 m na najožjem severnem delu. Oblikovno se prilagaja ostalim objektom osrednjega podobmočja z večjo mero poudarjanja steklenih površin, ki nakazujejo možnost nevtralnega vkomponiranja v zeleni ambient zasaditev severnega podobmočja.
2.2. Energetski objekt B2
V severnem delu podobmočja se nahaja energetski objekt, za katerega velja, da so možne adaptacije in rekonstrukcije v skladu z osnovno namembnostjo objekta ter usmeritvami pristojnih naravovarstvenih služb. Konkretizacija posega se v skladu s potrebami opredeli v izrisu iz ureditvenega načrta.
3.0. Podomočje C
Sklop površin, objektov in naprav južnega podobmočja Majdičevega mlina.
V skladu z obstoječo rabo se dovoljujejo posegi, ki bistveno ne vplivajo na spremembo obstoječe namembnosti. Dovoljeni so posegi, ki dopolnjujejo obstoječo namembnost, dovoljujejo se adaptacije in nadomestne gradnje ter nujne dopolnilne gradnje za normalno funkcioniranje obstoječih dejavnosti (strojnica, jez, vodno gospodarske ureditve itd.). Konkretizacije posegov se ob upoštevanju soglasij pristojnih organov, organizacij in skupnosti opredele v izrisu iz ureditvenega načrta. V skladu z varovanjem širšega območja mestnega jedra Kranja, ki je varovan kot kulturni spomenik je treba kakršnekoli posege v podobmočja C usklajevati s pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj.

Infrastrukturno opremljanje objektov in naprav se izvaja na naslednjih osnovah:
1. Prometna ureditev se v načelu navezuje na obstoječo prometnico – obvoznico, ki poteka preko območja in s svojima priključkoma po sistemu desno – desno priključuje celotno območje urejanja na prometni sistem mesta. Območje se na mesto navezuje še preko južnega obstoječega mostu, ki povezuje programe južnega podobmočja C in z novodoločeno peš brvjo preko industrijskega kanala.
Notranji prometni sistem je konceptualno deljen na:
– sistem dovoznih prometnic in parkirnih površin za osebna vozila,
– sistem prometnega omrežja za oskrbovanje poslovno-trgovske dejavnosti (dostavni tovorni promet) in
– sistem pešpoti in sprehajalnih poti uporabnikov oziroma obiskovalcev v območju.
1.1. Sistem prometnic za osebna vozila
Promet z osebnimi vozili se odvija preko dovoznih vstopnih cest z obvoznice ter notranje povezovalke pod nadvozom obvoznice. Iz teh cest je omogočen dovoz na osrednje parkirišče, ki omogoča sočasno parkiranje 629 osebnim vozilom. Z upoštevanjem dejstva povprečnega dvournega zadrževanja vozila na parkirišču in povprečno treh oseb v vozilu je tako omogočeno parkiranje vozil okvirno več kot 10.000 obiskovalcev in zaposlenih na dan. 80 parkirnih mest je namenjeno možnosti parkiranja invalidnim osebam. Dodatno se ob zunanjem obodu kompleksa objektov določa še 105 parkirnih mest, tako, da je v območju skupaj 734 parkirnih mest.
Število parkirnih mest omogoča zagotovitev okvirno 1 parkirno mesto na 40 m2 bruto etažne površine objekta, vključujoč skladiščne površine. Parkirna mesta so dimenzij 5 x 2,40 m z vmesno komunikacijo 6 m ter parkirnimi prostori za invalide, dimenzij od 3 m do 3,50 m x 5 m. Med linijami parkirišč sta vzdolž celotnega poteka sklopa parkirišč liniji drevesne vegetacije v širini po 1 m.
1.2. Sistem prometnic dostavnega prometa
Po zaključku priključka na obvoznico se za potrebe dostavnega prometa določa posebna, ločena dostavna komunikacija širine 6,50 m z manipulacijskimi žepi ob skladiščnih delih poslovno-trgovskega kompleksa. Dostavna prometnica obkroža podobmočje osrednjega dela v celoti.
1.3. Sistem pešpoti in sprehajalnih poti
Značaj območja, v katerem gre za preplet poslovno-trgovskih in rekreativnih programov, narekuje potrebo oblikovanja niza sprehajalnih poti ob zahodnem obrobju otoka, ki hkrati predstavlja tudi blag prehod od objektov do narave.
Sprehajalne poti potekajo vzdolž večine celotnega visokovodnega nasipa levega brega Save in so prekinjene na več mestih z meandri igralnih površin za otroke ter povezavami na osnovni sistem pešpoti ob voziščih. Poteki sprehajalnih poti se izvedejo tako, da v kar največji možni meri ohranjajo obstoječo drevesno vegetacijo.
Sistem pešpoti je zagotovljen tudi po notranjem obrobju osrednjega parkirnega prostora v predelu do objektov, širine 4 m. Sprehajalna aleja kot nadaljevanje poti ob objektih pa v smislu osrednjega sprehajališča poteka v zeleni osi vzdolž celotnega severnega podobmočja.
2. Zunanje ureditve izhajajo iz funkcij posameznih podobmočij ter se podrejajo parkovnim ureditvam zelenih območij. Določa se intenzivna zasaditev vseh obcestnih površin in vmesnih parkovnih predelov, kjer to omogočajo odmiki pogojeni z mikrolokacijo komunalnih vodov in podzemnih objektov. V skladu s pogoji za varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot je treba upoštevati varstveni režim Save kot naravne vrednote s poudarkom na ohranjanju in dopolnitvi naravne drevesne vegetacije ob zahodnem delu otoka. Optimalno se s primerno drevesno vegetacijo zasade tudi parkirne površine osrednjega ter severnega podobmočja. Za kompenzacijo primanjkljaja vegetacije, do katerega pride z realizacijo dela objekta A2 se določa izvedba izravnalnih ukrepov, s katerimi se omili oziroma nadomesti posledice posega. Konkretizacija izravnalnih ukrepov se določi v okviru strokovne ocene obremenitve okolja.
3. Vodovodno omrežje
Vse novogradnje se priključujejo na vodovodno omrežje. Dopolni in nadgradi se obstoječi tlačni vodovod, ki oskrbuje območje iz Stare ceste preko mostu pri Majdičevi elektrarni. Upošteva in ustrezno zaščiti se obstoječi tlačni vodovod, ki poteka preko severozahodnega dela ureditvenega območja MO 7/1 in, ki povezuje Kranj s Stražiščem. Pri realizaciji je projektno obdelati vse prekinjene obstoječe priključke, ki se bodo morda pojavili, in sekundarne cevovode z navezavo na prestavljene cevovode.
Pri prečkanjih vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo je vodovod izvesti v zaščitnih ceveh. Novopredvidene vodovodne naprave je locirati večinoma v zelenicah, pri čemer morajo biti vsi novoprojektirani objekti odmaknjeni minimalno 2 m od osi vodovoda. Pri rušitvi zimskega bazena je potrebno izvršiti odkop vodovodnega priključka.
Hidrantno omrežje temelji na krožni povezanosti vodovodnega sistema. Določajo se tudi lokacije črpališč požarne vode iz industrijskega kanala in reke Save. Dostop do črpališč je ustrezno urediti.
4. Kanalizacijsko omrežje se priključuje na obstoječi kanalizacijski sistem, s katerim je obravnavano območje že sedaj povezano. Vse meteorne vode iz zelenic, streh in prometnic je v skladu z geotehničnim poročilom ter zahtevo soglasodajalcev obvezno ponikati, in sicer:
– iz strešin preko peskolovov v ponikovalnice,
– iz cest, parkirišč, dvorišč in garaž preko lovilcev olj in separatorjev trdnih delcev v ponikovalnice.
V skladu z zahtevo pristojnega soglasjedajalca se določa variantna možnost odvoda meteornih voda v odvodnik Savo.
Na mestih križanj z ostalimi komunalnimi vodi morajo biti izvedeni ustrezni varovalni ukrepi. Komunalne odpadne vode iz posameznih objektov (avtopralnica, gostinski lokali) morajo biti pred priklopom na javno kanalizacijsko omrežje izvedeni v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
5. Ogrevanje objektov in priprava sanitarne tople vode bo s sistemom ogrevanja vezano na mestno plinovodno omrežje. Omogoča se napajanje bodisi z zahoda ali vzhoda z navezavo direktno na nizkotlačno omrežje 0,1 bar oziroma preko regulacijske postaje na omrežje 1 bar.
6. Elektroomrežje: Obstoječe elektroomrežje se napaja z električno energijo iz RTP Zlato Polje preko treh transformatorskih postaj (TP Gorenjski sejem, TP Drsališče in TP Stara cesta). Z ukinitvijo 35 kV napetosti ter prehoda SN omrežja z 10 kV na 20 kV se bo območje napajalo iz RTP Zlato Polje 110/20 kV 2x20 MVA. Za potrebe lokalnega razvoda bodo zgrajene nove TP v območju, iz katerih bodo napajani objekti in naprave ter potrebna javna razsvetljava.
7. Telekomunikacijsko omrežje celotnega območja je vključeno na obstoječi sistem mesta Kranj. Za zadovoljivo število priključkov se določa dopolnitev obstoječega kabelskega telefonskega omrežja z navezavo na obstoječo TC.
8. Vodnogospodarske ureditve se realizirajo na osnovi predhodno izdelane študije varovanja pred poplavnimi vodami reke Save in industrijskega kanala. V splošnem so zagotovljene z izvedeno izgradnjo visokovodnega nasipa. Pred realizacijo je ponovno potrebno preveriti pretočno sposobnost reke Save in zagotoviti pri nasipih zadostno varnostno višino. Sami nasipi morajo biti urejeni s travno rušo in redno košeni. Hkrati je preveriti stanje levoobrežnega nasipa reke, njegovo vodotesnost in stabilnost. Za redna vzdrževalna dela je predvideti utrjene prehode preko nasipa in redno vzdrževati regulacijske objekte.
9. CATV: Območje bo v celoti opremljeno s sistemom omrežja kabelske televizije v skladu s pogoji lokalnega upravljalca kabelskega sistema.

Z ozirom na lego območja, ki predstavlja otok na varovani hidrološki dediščini Save kot varovane naravne vrednote ter sočasno lego v širšem območju zavarovanega kulturnega spomenika starega mestnega jedra Kranja, je pri realizaciji ureditvenega načrta treba upoštevati naravovarstvene smernice in kulturnovarstvene pogoje, prav tako pa naravovarstveno in kulturnovarstveno mnenje, in sicer:
1. Za področje varstva narave:
– smiselno se upošteva varovalni režim za hidrološko dediščino,
– načeloma je treba ohranjati potrebno obstoječe razmerje med urbaniziranimi in naravno pretežno ohranjenimi površinami otoka, oziroma izvesti ustrezne izravnalne ukrepe skladno strokovni oceni obremenitve okolja,
– ozelenitev parkirišč je obvezna povsod, kjer je to mogoče,
– na območju obstoječih zelenih površin je dopustno urejanje parkovnih površin, izjemoma objektov in pripadajočih funkcionalnih zemljišč z obvezo izvedbe izravnalnih ukrepov,
– na urbaniziranih površinah so dopustni posegi in ureditve, za katere je ali bo dokazano, da ne bodo imeli dodatnih negativnih vplivov na naravno pogojene lastnosti otoka (zagotovljena poplavna varnost, nosilnost, varovanje podtalnice, stabilnost obale).
2. Za področje varstva kulture:
– novo arhitekturo je potrebno oblikovno poenotiti,
– gabariti objektov ne smejo preseči maksimalne višine obstoječih,
– ohranjati je potrebno odprte poglede na veduto mesta oziroma intenzivirati vegetacijo, v vseh območjih, kjer je to možno,
– ostanke Majdičevega loga (podobmočje B) je potrebno ohranjati v obstoječem obsegu, na lokaciji je dopustna ureditev mestnega parka s parkirišči v zelenju,
– potrebno je načeloma ohraniti oziroma vzpostaviti čim več zelenega okolja, z ozelenitvijo parkirišč (npr. platana ali javor) in vzpostavitvijo zelenih cezur ter ohranitvijo obstoječe vegetacije ob industrijskem kanalu v sedanjem obsegu,
– smiselna je odstranitev kopališča in ozelenitev severnega dela otoka,
– povezave med otokom in mestnim jedrom ne smejo zmanjšati vrednosti prostora.

Javna higiena območja MO 7/1 – Gorenjski sejem se zagotavlja z določitvijo mest ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in njihovim rednim odvozom s strani pooblaščene organizacije. Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se zbira in vrača dobaviteljem za reciklažo pri proizvajalcih, vse v skladu s programom ločenega zbiranja odpadkov.
Določa se pet ekoloških otokov.

Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za preprečevanje morebitnih možnosti nastanka prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju, prekomerne emisije dima, prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne posledice v okolju.
Prav tako morajo zagotoviti oblikovanje objektov in razpored prostorov, ki omogočajo 45 kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov, oziroma v nasprotnem, z mnenjem pristojne institucije pri izdelavi projektne dokumentacije dokazati ustreznost pogojev za bivanje.

V območju se v podobmočjih osrednjega (A) in severnega (B) dela določajo rušitve obstoječih objektov. Pred rušitvijo posameznih objektov je potrebno zagotoviti ustrezno dokumentacijo in pogoje, ki zagotavljajo eliminacijo eventualnih negativnih vplivov rušitev na objekte ter bivanje in delo v neposrednem okolju.

Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč je poleg ukrepov iz 3. in 8. točke 7. člena tega odloka potrebno zagotoviti še ustezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobirne, intervencijske poti in površine, upoštevati vplive novih objektov, zagotoviti zadostne odmike med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotoviti ustezne druge ukrepe (požarna ločitev) in zagotoviti zadostne količine požarne vode.

Ureditveni načrt območja MO 7/1 – Gorenjski sejem se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsak objekt predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, kolikor se v projektni dokumentaciji dokaže, da takšen del smiselno predstavlja zaključeno celoto.
V okviru vsake etape je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Izjema so obstoječi priključki na mestno obvoznico, ki lahko do realizacije celotnega območja zadrže prvotno obliko izvedbe.
Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja.
Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v izrisu iz ureditvenega načrta.

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.
Obstoječi objekti na osrednjem in severnem delu območja, ki so predvideni za rušenje, se v celoti porušijo do nivoja kote pritličja oziroma temeljev novogradnje. Rušitve se lahko izvajajo etapno.

Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti:
– zgraditev komunalnih naprav znotraj območja sočasno z izgradnjo objektov oziroma predhodno, če je to potrebno, vse na podlagi predhodno izdelanega programa komunalnega opremljanja območja;
– izvedbo pritličja in eventualno kleti (B1) na način, ki onemogoča kakršenkoli vpliv vodotokov z vidika ogroženosti poplavnih vod;
– pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljalcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;
– izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev morebitnih vplivov podtalnice na gradnjo in bodoče uporabnike v predelih, kjer ta možnost obstaja;
– izvedbo ukrepov za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred negativnimi vplivi.
– izvedbo izravnalnih ukrepov skladno določilom 7. člena tega odloka;

Odstopanja od, s tem odlokom in grafičnim delom ureditvenega načrta predpisanih gabaritov, so dovoljena do 200 cm v vertikali in horizontali oziroma 500 cm v horizontali za infrastrukturo. Za objekt A1 je dopusten horizontalni premik objekta proti jugu za maks 15 m. Obenem je dopustna preureditev manipulativnih in parkirnih površin ob objektu. Za večja odstopanja je potrebno v izrisu iz ureditvenega načrta ugotoviti razloge ter zagotoviti skladnost posegov z generalnim konceptom ureditve območja.
Spremembe namembnosti zemljišč, objektov in naprav izven s tem odlokom dovoljenih načeloma niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo. Spremembe lahko odobri občinska strokovna služba, pristojna za okolje in prostor, na podlagi strokovne presoje in ob soglasju pristojnih soglasjedajalcev ter pod pogojem, da se ne spreminja glavni namen oziroma funkcija območja in se s tem ne poslabšujejo pogoji za bivanje in delo na območju posega v prostor.

Ureditveni načrt območja MO 7/1 – Gorenjski sejem je vsem zainteresiranim na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Kranj.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.