Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 15. člena statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 18/99 in 52/01) je Občinski svet občine Mirna Peč na 25. redni seji dne 29. 1. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt obrtne cone “Postaja“.
Predlog zazidalnega načrta obrtne cone “Postaja“ je bil narejen z upoštevanjem usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Novo mesto za območje Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 37/01).
Zazidalni načrt je izdelal Topos Dolenjske Toplice d.o.o. pod št. 81/00-ZN, november 2001. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

Območje obravnave se nahaja severno od vasi Mirna Peč, neposredno pod železniško postajo in zajema gozdne površine Ribenškega Boršta, locirano pa je zahodno od načrtovanega mirnopeškega priključka na avtocesto Ljubljana-Obrežje.
Meja območja poteka po južnem robu parcele št. 2855/1 (pot), prečka parceli št. 492/10 in 2863, teče po severni in vzhodni meji parcele št. 505/1, nadaljuje pot po vzhodnem robu parcel št. 505/2, 505/3, 505/4, 505/5, zavije proti severu čez parcelo št. 505/14 in teče po severni meji parcel št. 505/14, 533/24, 533/23, 533/34, 533/21, 533/20, prečka parceli št. 533/6 in 533/42, poteka po severni meji parcel št. 533/8 in 533/9, kjer zavije proti jugu in nadaljuje pot po vzhodni meji te, zadnje parcele. Nato zavije proti vzhodu in teče po severnem robu parcel št. 533/9 in 533/10, zavije proti jugu ob vzhodni meji parcele št. 533/10 do parcel št. 533/76 in 533/71, kjer poteka po njunem južnem robu do parcele št. 533/11, poteka po njenem severnem robu in po severnem robu parcele št. 533/88, kjer zavije proti jugu in teče po vzhodni meji parcel št. 533/88, 1014/1, prečka parcelo 533/25 (pot) in gre naprej proti jugu ob vzhodnem robu parcele št. 544/2, zavije proti zahodu, prečka paceli št. 544/2 in 544/3 se dotakne vogala parcele št. 536/9, prečka parcele št. 541, 536/7, 536/6, 536/5, 536/4, 536/3, 536/2, 536/1, 2861 (pot), 518, znova 2861 (pot), 532, 2863 (pot), 492/2, 492/3, 486/2, 489, 469/2 do izhodiščne točke na južnem robu parcele št. 2856/1.
V območje zazidalnega načrta so vključene naslednje parcele (vse iz k.o. Mirna Peč): 1014/1, 269/2, 2860, 2861, 2863, 486/2, 489, 489, 492/10, 492/2, 492/3, 492/4, 492/5, 492/6, 492/7, 492/8, 492/9, 505/1, 505/14, 505/2, 505/3, 505/4, 505/5, 505/6, 505/7, 505/8, 505/9, 518, 532, 533/1, 533/10, 533/11, 533/15, 533/16, 533/17, 533/18, 533/19, 533/2, 533/20, 533/21, 533/23, 533/24, 533/25, 533/3, 533/34, 533/4, 533/42, 533/5, 533/6, 533/7, 533/8, 533/81, 533/85, 533/88, 533/89, 533/9, 536/1, 536/2, 536/3, 536/4, 536/5, 536/6, 536/7, 536/8, 536/9, 541, 544/2 in 544/3.
Celotna površina meri 16,97 ha, od tega je za gradnjo primernih 10,29 ha.
Specifikacija površin:

Ureditvena enota P1                                    10.783 m2
Ureditvena enota P2                                    26.433 m2
Ureditvena enota P3                                    14.289 m2
Ureditvena enota P4                                    14.118 m2
Ureditvena enota P5                                    13.340 m2
Ureditvene enote PC1, PC2 in PC3                       10.137 m2
Ureditvena enota Z1                                     2.104 m2
Ureditvena enota Z2                                    64.715 m2
Javne cestne površine                                  13.824 m2
Skupaj                                                169.743 m2

Območje urejanja je namenjeno poslovnim dejavnostim. Razdeljeno je na osem ureditvenih enot namenjenih poslovnim objektom, na dve ureditveni enoti, ki obsegata zelenice in gozd ter na ureditveno enoto, ki zajema javno cestno omrežje:
– v ureditvenih enotah PC1, PC2 in PC3 se oblikujejo poslovno-trgovsko-storitveni programi. Primerne tovrstne dejavnosti so: trgovina na drobno, gostinstvo, biroji in zastopstva ter storitve združljive s stanovanjskim okoljem (zobozdravnik, urar, frizer, kozmetični salon, fitnes studio...). Pri storitvenih dejavnostih so nesprejemljive vse tiste, ki povzročajo hrup ali druga onesnaženja in ne ustvarjajo kvalitetnega urbaniziranega ambienta,
– v ureditvenih enotah P1, P2, P3, P4 IN P5 so predvideni servisni in proizvodni progami,
– ureditvena enota Z1 zajema zelenice znotraj kompleksa obrtne cone, ureditvena enota Z2 pa naravno gozdno zaledje.

Za realizacijo posegov iz prejšnjega člena odloka je potrebno izvesti primarno javno infrastrukturo in uravnave terena v okviru območja urejanja tega zazidalnega načrta.

Koncept izdelave zazidalnega načrta:
Cilj tega zazidalnega načrta je zagotoviti prostorski dokument, s katerim se je možno prilagajati sodobnim tržnim razmeram, ki zahtevajo hitre odločitve in realizacije ter fleksibilne prostorske dokumente (da so lahko aktualni daljše časovno obdobje in ustrezajo različnim potrebam) hkrati pa zadostiti javnemu interesu po premišljenih in kontroliranih posegih v prostor.
Zato sta cestna in komunalna infrastruktura, ki spadata k javnemu dobru, obdelani do nivoja lokacijskega načrta, medtem ko so pri arhitektonsko-urbanističnih rešitvah začrtani samo robni pogoji (saj so investitorji v glavnem še neznani), ki pa kljub temu zagotavljajo celovito urbanistično ureditev obravnavanega predela.
Izhodišča za urejanje območja so:
· zelo natančno se obdelata javna primarna cestna in komunalna infrastruktura kakor tudi potrebne uravnave terena za lažjo izgradnjo bodočih objektov,
· vzpostavi se “parcelacijska mreža”, ki predstavlja osnovo za določitev parcel obrtnikov, sekundarnega infrastrukturnega omrežja in prostorsko umestitev objektov,
· vsak posamezen graditelj na stavbnih otokih naj ima neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo,
· določijo se gradbene linije objektov ter smer orientacije glavnih fasad,
· stavbam se določijo najvišja in najnižja dopustna višina kakor tudi višinska kota pritličja ter okvirna tlorisna površina, ki jo lahko stavbe zasedejo na parceli (v procentih),
· določijo se usmeritve za zunanjo ureditev,
· vsakega investitorja se obveže, da v okviru svoje parcele zagotovi parkirišča za zaposlene in za obiskovalce,
· določijo se dejavnosti, ki so primerne in sprejemljive za to območje,
· za lažje oblikovanje bodočih parcel, načrtovanje in razporeditev objektov se h grafičnemu delu zazidalnega načrta priloži prilagojen izvleček iz idejne zasnove za ta zazidalni načrt v treh variantah, v katerih je vrisan predlog možne parcelacije, zasnove in razporeditve objektov za primer povpraševanja tako po velikih kot po majhnih parcelah.

Koncept urejanja obravnavanega območja:
Obravnavano območje leži v gozdu, ki predstavlja jasno zaokroženo celoto in je zato v vizualnem smislu zelo občutljivo na goloseke, saj le-ti lahko negativno vplivajo na krajinski videz Mirnopeške doline. Zato je potrebno ohranjati zaokroženost obstoječega gozda s pomočjo prepletanja novogradenj s skupinami dreves, s ciljem omiliti vizualne posledice izsekavanj, ki so potrebna zaradi umestitve načrtovanih objektov. Pogledom sta izpostavljeni predvsem jugovzhodna in jugozahodna stran obravnavanega gozda, zato velja posebna skrb obstoječemu gozdnemu robu (to je še posebej pomembno pri načrtovanju pozidave jugozahodnega dela obravnavanega območja), kakor tudi izraziti skupini hrastovih dreves ob jugovzodnem robu območja obravnave. V neposredni bližini tega dela se nahaja tudi skrita košenica. Gre za kvalitetne krajinske motive, kar je potrebno obravnavati z velikim občutkom za sožitje naravnega z grajenim.
Talna podlaga je razgibana, kraška, zato so zaradi lažjega umeščanja načrtovanih objektov in lažje izvedbe infrastrukture potrebne dokaj obsežne uravnave terena.
Kraški teren je tudi razlog raznoliki geometriji prostora, vendar sta za samo obrtno cono prevladujoči dve glavni prostorski mreži, ki sta postali tudi osnovi za parcelacijo in razmeščanje objektov v tem zazidalnem načrtu.
Glede obstoječih stavb na širšem območju obravnave prevladujejo objekti manjšega merila v z družbah tipičnih za podeželski prostor, zato bodo proizvodni objekti večjega merila nove obrtne cone pomenili določen tujek v prostoru. S tega vidika je zelo pomembno ohranjanje večjih drevesnih skupin v okviru območja, ki ga obravnava ta zazidalni načrt, saj se bo na ta način omililo vizualno izstopanje novih, velikih objektov.
Obstoječa cestna infrastruktura je zadovoljiva in omogoča lahko prometno navezavo nove obrtne cone. Po izgradnji avtocestnega priključka Mirne Peči na načrtovano avtocesto Ljubljana-Obrežje, pa bo obrtna cona dobila kratko povezavo z mednarodnimi prometnimi tokovi.
Na zahodu se Ribenški boršt stika s pozidavo Gornje Mirne Peči. Kot meja med stanovanjsko pozidavo in obrtno cono je predviden gozdni pas. Na vstopu v obrtno cono iz smeri Gornje Mirne Peči je bila že v programski zasnovi predvidena cona centralnih komercialnih dejavnosti.
Pogoji za gradnjo in zunanjo ureditev:
Pogoji se nanašajo na ureditvene enote PC1, PC2, PC3, P1, P2, P3, P4, P5, Z1, Z2 in C, ki so prikazane na grafični prilogi z naslovom Ureditvene enote in namembnost in vsebinsko prikazani na grafični prilogi z naslovom zazidalna situacija. Ureditvena enota C zajema samo javno primarno cestno omrežje, zato so pogoji zanjo podani v poglavju Idejna rešitev prometnega, energetskega, vodovodnega, kanalizacijskega omrežja in omrežja zvez.
Ureditvene enote PC1, PC2 in PC3:
· namembnost:
– poslovno-trgovsko-storitveni progami,
– primerne tovrstne dejavnosti so: trgovina na drobno, gostinstvo, biroji in zastopstva ter storitve združljive s stanovanjskim okoljem (zobozdravnik, urar, frizer, kozmetični salon, fitnes studio...). Pri storitvenih dejavnostih so nesprejemljive vse tiste, ki povzročajo hrup ali druga onesnaženja in ne ustvarjajo kvalitetnega urbaniziranega ambienta,
· gradbeni in oblikovalski pogoji:
– objekti v teh treh ureditvenih enotah morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni,
– v vsaki od teh ureditvenih enot je primerno zgraditi en sam večji objekt, v okviru katerega lahko najdejo svoj prostor različne, v prejšnji točki naštete dejavnosti,
– investitorji v posameznih ureditvenih enotah so za ustrezno arhitekturno rešitev objektov in ureditev zunanje okolice dolžni izvesti natečaj. Rešitve morajo biti potrjene s strani Občine Mirna Peč. V ureditveni enoti PC1, kjer je predvidena stavba večjih dimenzij, je primeren razgiban objekt, ki bi pomenil vezni člen med obstoječo podeželsko pozidavo drobnega merila in velikimi objekti obrtne cone,
– pozidanost zemljišča s stavbami:

-----------------------------------------------------------
Ureditvena enota                       Pozidanost zemljišča
PC1                                                 50%-75%
PC2                                                 35%-60%
PC3                                                 50%-75%
-----------------------------------------------------------

S tem je določena tlorisna površina katere koli etaže vidnega dela objekta v primerjavi s tlorisno površino ureditvene enote. Sem niso vštete morebitne parkirne površine pod zemljo, ki lahko zasedejo tudi večji del parcele, vendar morajo biti od meje ureditvene enote odmaknjene najmanj 5 m. V tlorisno površino stavb se ne štejejo pomožni objekti,
– novozgrajene stavbe morajo upoštevati predpisano obvezno gradbeno linijo, kar pomeni, da se je mora vsaj 70% fasade, ki gleda proti glavni cesti (cesta A-A) držati. Dovoljena gradbena linija pomeni črto, do katere sme objekt najdlje segati,
– nivo terena v ureditvenih enotah ne sme biti nižji od javnih cest na katere mejijo,
– višinska kota pritličja:

-----------------------------------------------------------
Ureditvena enota                Višinska kota pritličja
-----------------------------------------------------------
                            ob cesti     v ozadju zemljišča
PC1                  od +242 do +245                 +246,5
PC2                             +246                   +247
PC3                  od +242 do +245                   +245
-----------------------------------------------------------

– etažnost: zaradi padca terena je lahko število etaž različno, vendar samo v spodnjem delu objekta. Najvišje etaže v ureditvenih enotah PC2 in PC3 morajo biti med seboj poravnane; izjema je objekt v ureditveni enoti PC1, ki zaradi svoje velikosti dovoljuje različno višinsko zaključevanje stavbe tudi v zgornjih etažah,

--------------------------------------------------------------------------
Ureditvena                            Število etaž
enota          najvišji del zemljišča             najnižji del zemljišča
--------------------------------------------------------------------------
              največ           najmanj            največ           najmanj
--------------------------------------------------------------------------
PC1          P+2 ali        P s svetlo           P+3 ali        P s svetlo
              10m do        višino 3 m           13 m do        višino 6 m
         vrha strehe         do stropa       vrha strehe         do stropa
PC2          P+1 ali        P s svetlo           P+2 ali        P s svetlo
               7m do        višino 3 m           10 m do        višino 6 m
         vrha strehe         do stropa       vrha strehe         do stropa
PC3          P+1 ali        P s svetlo           P+2 ali        P s svetlo
               7m do        višino 3 m           10 m do        višino 6 m
         vrha strehe         do stropa       vrha strehe         do stropa
--------------------------------------------------------------------------

– fasade: vse fasade, ki gledajo proti javnim cestam morajo biti obdelane kot glavne,
– strehe objektov naj bodo ravne. V primeru stavbe v ureditveni enoti PC1 je lahko streha višinsko razgibana, toda z ravnim naklonom,
– odprte površine vzdolž glavnih fasad objektov se uredijo kot reprezentančne površine namenjene pešcem. Parkirne in ostale servisne zunanje površine se uredijo v notranjosti ureditvene enote,
– pomožni objekti kot na primer lope in nadstrešnice morajo biti manjših dimenzij in smiselno vkomponirane v celotno stavbno kompozicijo. Tudi za izgradnjo pomožnih objektov je potrebno pripraviti izvleček iz zazidalnega načrta, v katerem se natančneje določi njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali,
– za začasne objekte, kot so na primer šotori, se ravno tako pripravi izvleček iz zazidalnega načrta, v katerem se natančneje določi njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova, materiali in časovno obdobje v katerem bo objekt stal,
· prometna ureditev:
– v okviru ureditvenih enot mora biti zagotovljeno zadostno število parkirišč za potrebe dejavnosti v objektih. Parkirna mesta je možno urediti tudi v kletnih prostorih stavb z uvozom z glavnih cest z minimalnim odmikom od križišč javnih cest 30 m,
– pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti.
– dostopne poti za motorna vozila k objektom morajo biti urejene z javne poti in odmaknjene od križišč javnih cest najmanj 30 m,
– v ureditveni enoti PC2 se v severnem robu uredi dovoz do parcel št. 533/71 in 533/76 k.o. Mirna Peč.
Ureditvene enote P1, P2, P3, P4 in P5:
· namembnost:
– servisni in proizvodni progami,
· gradbeni in oblikovalski pogoji (za ureditveno enoto P3 veljajo glede velikosti volumnov in oblikovanja streh drugačni pogoji – preostala določila so enaka kot pri enotah P1, P2, P4 in P5):
– volumni: objekti morajo biti preprostih, pravokotnih oblik – pravokotni volumni se lahko med seboj tudi stikajo,
– lega objektov na parceli ni pomembna, važno je, da so stranice objektov vzporedne oziroma pravokotne na linije, ki so osnova za parcelacijo in odmaknjene od parcelne meje najmanj 5 m (ta odmik od parcelne meje ne velja, kolikor so objekti grajeni kot en objekt v nizu, ki se razteza čez več parcel),
– pozidanost zemljišča s stavbami je lahko od 30% do 70%. S tem je določena tlorisna površina katere koli etaže vidnega dela objekta v primerjavi s tlorisno površino ureditvene enote. Sem niso vštete morebitne parkirne površine pod zemljo, ki lahko zasedejo tudi večji del parcele, vendar morajo biti od meje ureditvene enote odmaknjene najmanj 5 m. V tlorisno površino stavb se ne štejejo pomožni objekti,
– nivo terena v ureditvenih enotah ne sme biti nižji od javnih cest na katere mejijo,
– višinska kota pritličja:
ne sme biti nižja od javnih cest na katere meji zemljišče s stavbo.

-----------------------------------------------------------
Ureditvena enota                    Višinska kota pritličja
-----------------------------------------------------------
P1                                        od +251 do +248,5
P2                                        od +255 do +248,5
P3                                        od +254 do +248,5
P4                                          od +257 do +255
P5                                          od +257 do +255
-----------------------------------------------------------

– etažnost: višina stavb ne sme presegati 13 m do vrha strehe. Predpisana najvišja dovoljena višina ne velja za delovne stroje kot so na primer žerjavi ipd. – ti so lahko tudi višji,
– strehe objektov morajo biti ravne oziroma z nagibom do 8,
– fasade naj bodo enostavne, moderne in obložene z lahko, nesvetlečo fasadno oblogo, ki je lahko kombinirana z rdečo fasadno opeko. Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno. Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam,
– odprte površine se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega obrata. Pri tem je treba težiti k dobri organizaciji aktivnosti zunaj objektov, saj bo s tem dosežen urejen videz parcel. Vse kar je možno opraviti znotraj zaprtih prostorov, naj se odvija v njih. Proti javnim cestam naj bodo orientirane bolj javno usmerjene dejavnosti, v notranjosti pa naj bodo interne,
– pomožni objekti kot na primer lope in nadstrešnice morajo biti smiselno vkomponirane v celotno stavbno kompozicijo. Tudi za izgradnjo pomožnih objektov je potrebno pripraviti izvleček iz zazidalnega načrta, v katerem se natančneje določi njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali,
– za začasne objekte, kot so na primer šotori, se ravno tako pripravi izvleček iz zazidalnega načrta, v katerem se natančneje določi njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova, materiali in časovno obdobje v katerem bo objekt stal,
· prometna ureditev:
– v okviru ureditvenih enot mora biti zagotovljeno zadostno število parkirišč za potrebe dejavnosti v objektih. Parkirna mesta je možno urediti tudi v podzemnih parkiriščih,
– pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti.
– dostopne poti za motorna vozila k objektom morajo biti urejene z javne poti in odmaknjene od križišč javnih cest najmanj 30 m.
· gradbeni in oblikovalski pogoji za P3:
– volumni: objekti morajo biti preprostih, pravokotnih oblik – pravokotni volumni se lahko med seboj tudi stikajo. Ožja stranica posameznega volumna ne sme biti širša od 15 m, dolžina enega volumna pa ne sme presegati 30 m,
– etažnost: objekti morajo biti pritlični – svetla višina pritličja ne sme presegati 4,5 m,
– strehe objektov naj imajo naklon 30 in svetlejšo sivo betonsko kritino. Čopi niso dovoljeni. Sleme strehe mora biti vedno vzporedno z daljšo stranico objekta ter pravokotno na krajšo. Kolenčni zid sme biti največ 80 cm s kapno lego vred. Strešna okna ne smejo biti trikotnih ali trapeznih oblik. Priporočajo se ležeča strešna okna,
– fasade naj bodo ometane in pobarvane z nevsiljivimi barvami. Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno. Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam,
Ureditvena enota Z1:
· namembnost:
– javna zelenica znotraj obrtne cone,
· pogoji urejanja:
– brežine se ozelenijo s travo ter hrastovim in/ali borovim drevjem,
– čez te brežine lahko vodijo samo minimalno urejene pešpoti (tlakovanje s kosi naravnega kamna v redkem vzorcu, leseno tlakovanje), sicer pa morata njihova osnovna namembnost in ureditev ostati nedotaknjena,
– ni dovoljena gradnja objektov,
Ureditvena enota Z2:
· namembnost:
– naravno gozdno zaledje,
– v območju so možne ureditve za rekreacijo v naravi z upoštevanjem poudarjene ekološke vloge prostora,
· pogoji urejanja:
– v območju se ohrani naravni gozd z avtohtonimi vrstami drevja. V delih, kjer bo obstoječi gozd zaradi oblikovanja novih brežin poškodovan, ga je potrebno nadomestiti z novimi avtohtonimi drevesi v navezavi na obstoječa,
– ni dovoljena gradnja objektov,
– kakršnokoli urejanje in poseganje v ta prostor mora biti sonaravno.
Ureditvena enota C:
– zajema cestno omrežje in je opisana v poglavju idejne rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega, kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez.

Prometna infrastruktura
Cestno omrežje
Območje urejanja se priključuje na lokalno cesto Mirna peč – Gornja Mirna peč (LC 291010 Mirna Peč – Dolenja vas pri Mirni Peči – Poljane). Priključek se izvede z upoštevanjem priključitve še napajalne ceste na priključno cesto, ki bo izvedena kot sestavni del cestnega omrežja avtoceste in priključka z navezavo na lokalno cestno omrežje. Pri ureditvi glavnega križišča v območje se morajo upoštevati minimalni radij R15.
Prometno omrežje sestavljajo:
– napajalna cesta A-A, ki poteka na obrobju zazidalnega načrta in se v profilu A1 priključuje na lokalno cesto Mirna peč – Gornja Mirna peč preko križišča T, v drugi fazi se to križišče izvede kot polno štirikrako križišče z navezavo na priključno cesto priključka Mirna peč avtoceste Ljubljana – Bregana. Dolžina ceste A-A 770 m.
– cesta R-R se odcepi od cesta A-A v km 0,1+40 m ter se zaključi z obračališčem v km 0,1+50.
– Cesta P-P je napajalna cesta gor kompleksa in se priključuje v km 0,5+18 ter nazaj v km 0,6+90.
Ceste se izvedejo v asfaltu ter se niveletno postavljene tako, da se uvozi na manipulacije posameznih objektov izvedejo brez navoznih ramp.
Normalni prečni profil vseh cest je:

– širina voznega pasu                      2x3,00 m = 6,00 m
– širina hodnika za pešce                  1x1,60 m = 1,60 m
– bankine                                  1x1,00 m = 1,00 m
Skupaj:                                               8,60 m

Računska hitrost je 40 km/h.
Požarne poti in dostopne ceste
Kot požarna pot se opredeli napajalna cesta ter vse dostopne ceste. Vsi objekti imajo omogočene dostope s treh strani, zato ni potrebno zagotavljati dodatnih požarnih poti.
Dimenzioniranje cestišča
Cestišča vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno nosilnost 25 t. Končno debelino posameznega sloja bo podal PGD glede na ugotovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav.
Pri projektiranju cestnega omrežja se upošteva zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) ter pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/81). Prav tako je potrebno upoštevati pravilnik o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (Uradni list SRS, št. 17/82).
Peš in kolesarski promet
Za peš promet so zagotovljeni posebni hodniki, ki so dvignjeni od cestišča. Kolesarski promet znotraj cone se odvija po cesti.

Komunalna infrastruktura
Vodovod
Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s priključitvijo na glavni vodovod ob cesti Mirna Peč-Gornja Mirna Peč.
Pri dimenzioniranju cevovoda se naj predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode, Qp=12 l/s. Vodovod se v celoti izvede iz LTŽ ali duktil cevi različnih profilov. Profili se definirajo po znanem končnem odvzemu. Minimalni profil je DN 100. Priključke objektov izvedemo preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja je 1,20 m zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami. Pri polaganju cevi v cestišče se uporabljajo jeklene cevi ali LTŽ. Za kompleks se upošteva en požar istočasno. Pri projektiranju se upošteva pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo 12 l/s.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva:
· odlok o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalcev z vodo Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/87),
· tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/88),
· odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85 in 9/88).
Za realizacijo druge faze zazidalnega načrta bo potrebno povečati dimenzije primarnega cevovoda ob lokalni cesti, in sicer od vodohrana do mesta priključitve območja na cevovod. V drugi fazi je potrebno povečati kapacitete vodohrana Gornja Mirna peč za nadaljnjih 100 m3.
Kanalizacija
– Fekalna kanalizacija:
Predviden je ločen sistem odvajanja odpadnih in meteornih vod. Sama kanalizacija je zasnovana glede na možnost priključevanja na zbirni kanal, ki poteka ob napajalni cesti A-A v levem robu oziroma bankini ceste. Uporabljene so cevi KC od 200 do 300, glede na predviden priliv iz objektov. Vse naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno. Pri dejavnostih, pri katerih se pojavljajo obremenjene odpadne vode, se morajo predhodno dodatno obdelati tako da je možna kontrola pred izpustom v javno kanalizacijo. Kvaliteta odpadne vode v javno kanalizacijo mora ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, Uradni list RS, št. 32/93.
– Meteorna kanalizacija:
Odvod meteorne vode se izvede preko sistema ponikanja za vsak objekt posebej. Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se izvede preko lovilcev olj in maščob. V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati zgolj meteorne vode s parkirišč, cest in platojev preko lovilcev olj in maščob ter vodo s streh in drugih strešin in površin. Posebej se izvede meteorna kanalizacija cestnega telesa, ki se jo na posameznih mestih izvede na teren.
Pri projektiranju se upošteva:
– odlok o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 76/00),
– tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00) in
– uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Zaradi zmanjšanja količin odvodnih voda v kanal se priporoča izvedba parkirnih površin z betonskimi tlakovci, ki nimajo zalitih fug.
Oskrba s plinom
Plinskega omrežja na tem območju ni. Dolgoročno se predvidi koridor plinovoda, ki je lociran v levi bankini ceste A-A 1m od fekalne kanalizacije. Na križiščih se odcepijo posamezni kraki plinovoda in jih vodimo v desni bankini ceste P-P in R-R. Kot vmesno fazo se za ogrevanje predvidi posebej lahko kurilno olje oziroma cisterne za plin na posamezni lokaciji. Točno sitaucijo in pogoje se glede na predvidene programe in zunanjo ureditvijo se določi z izsekom iz zazidalnega načrta.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo v Leskovec. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki idr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Odpadna olja kot posebni odpadki s številko 54102 se morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka se mora voditi posebna evidenca.

Energetska infrastruktura
Visoko napetostni razvod in trafo postaja
Predvidena poraba energije bo definirana po pridobitvi programov posameznih parcel oziroma investitorjev. Celotno območje se priključi na 20 kV priključni daljnovod Mirna Peč – Gor. Mirna peč in se po kablovodu priključi na predvideno elektrokabelsko kanalizacijo, ki jo vodimo ob cesti A-A vse do lokacije trafo postaje TP. Trafo postaje se predvidi na križišču ceste A-A s ceto R-R, predvidena kapacitetea je v prvi fazi 630 kW z možnostjo razširitve na 1000 kW. Za drugo fazo se predvidi trafo postaja TP, ki se locira na območju križišča ceste A-A in ceste R-R. Predvidena kapaciteta je 630 kW. Kablovode uvlečemo v kabelsko kanalizacijo. Cona se zazanka z 20 kV daljnovodom na obstoječi daljnovod Mirna Peč – Biška vas. Traso daljnovoda se uredi z lokacijsko dokumentacijo.
Nizkonapetostni razvod
Električne vode vodimo po kabelski kanalizaciji. Kabelsko kanalizacijo vodimo v bankini internih cest, in sicer od priključevanja na trafo postajo in do posameznih odjemnih mest. Za vsak objekt posebej se predvidijo odvzemna mesta in samostojno merilno mesto. Upošteva se napajalni kabel PP 41 A 4x150 mm2. Predvidena kabelska kanalizacija se ob cesti A-A izvede iz PVC cevi 4x160, medtem ko se notranje kabelske kanalizacije predvidijo iz cevi PVC 6x160. Kanalizacijo se polaga v globino 80 cm. Cevi se obbetonirajo s pustim betonom. Jaške se projektira na maksimalno razdaljo 45 m, priporočljiva medsebojna oddaljenost je 40 m. Minimalni odmik od sosednjih komunalnih vodov in naprav je 1 m v horizontalnem gabaritu, odvisno od vrste komunalnega voda, ki ga križamo. Pri prehodih in poteku kabla pod utrjenimi površinami se le-tega zaščiti s PVC cevjo in obbetonira. Pri križanju z cevovodom je potrebno 1m levo in desno od mesta križanja kabel zaščiti s PVC cevjo. Kabel polagamo v globino 0.80 m.
Javna razsvetljava
Predvidena je klasična javna razsvetljava. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav, medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so tipizirane, višina kandelabrov znotraj kompleksa se določi v projektni dokumentaciji.
Ničenje in ozemljitev
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.

Zveze
Telefonska kabelska kanalizacija se predvidi ob glavnih dostopnih poteh znotraj ZN, v koridorju skupaj z ostalo komunalno infrastrukturo in navezavo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki poteka ob levi strani lokalne ceste, ki poteka iz Mirne Peči proti naselju Marof. Ob kanalizaciji 2x110 za telekomunikacije se predvidijo še cevi 1x80 PEHD in 2x63 PEHD za instalacijo KRS:

Ogrevanje
Objekti bodo imeli vsak svojo kotlovnico na plinsko ali oljno gorivo. Možna je tudi izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na plin ali olje.

Varstvo pred hrupom:
Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan upoštevati zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).

Varstvo zraka:
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
Investitor je dolžan takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.

Varstvo plodne zemlje:
Investitor mora plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.).

Varstvo vegetacije:
Zaradi uvajanja novega programa bo prišlo do večjega izsekavanja obstoječega gozda. V predelih, kjer to predvideva zazidalni načrt, bo gozd obnovljen (predvsem gozdni rob). Javne zelenice bodo ravno tako pogozdene na podlagi izvlečkov iz zazidalnega načrta.

Varstvo voda:
Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).

Varstvo pred požarom
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu s SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju dozidave in gradnje novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
V območju urejanja tega zazidalnega načrta ni posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94). Za zaposlene v novozgrajenih objektih bodo zadoščala javna zaklonišča.

Izvajanje zazidalnega načrta je predvideno v dveh fazah (glej karto Faznost izgradnje) in je odvisna od zainteresiranost investitorjev za gradnjo v posameznih ureditvenih enotah. Od dinamike izvajanja javne infrastrukture je odvisna tudi možnost izgradnje poslovnih in drugih objektov, ki se bodo nanjo navezovali. Njihova realizacija je možna le vzporedno ali v faznem zamiku glede na ureditev cest ter komunalnega omrežja in naprav. Zazidalni načrt je možno realizirati tudi v enem zamahu, kolikor bo to ustrezalo investitorjem.

Razmejitev med javnimi cestnimi površinami in ostalimi, predvsem zasebnimi zemljišči je opredeljena na karti Parcelacija in funkcionalna zemljišča.

Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Glede na to, da so pogoji izgradnje javnega primarnega infrastrukturnega omrežja v tem zazidalnem načrtu določeni zelo podrobno, pogoji za sekundarno infrastrukturno omrežje, gradnjo objektov na zasebnih zemljiščih, njihovo priključevanje na infrastrukturna omrežja in naprave ter zunanjo ureditev okrog objektov pa samo okvirno, je potrebno pri slednjemu s strani posameznih investitorjev pripraviti podroben izvleček iz zazidalnega načrta.
Tako je za vsak poseg v posamezne ureditvene enote obravnavanega prostorsko izvedbenega načrta (tudi za pomožne objekte) potrebno pripraviti izvleček, ki mora izhajati iz izhodišč in določil zazidalnega obrtne cone “Postaja“. Priporočljivo je, da se v primeru zahtev po manjših parcelah posamezni izvlečki pripravljajo kot skupinski izvlečki, to je da se več posameznih lokacijskih zahtevkov obravnava v skupnem prostorskem sklopu zaradi lažje izvedbe morebitnega sekundarnega infrastrukturnega omrežja in bolj organiziranega pristopa k izgradnji in urejanju obrtne cone.
V vsakem izvlečku se natančno določi:
1. na zazidalni situaciji:
· namembnost objektov in odprtih prostorov,
· oblika in razporeditev predvidenih objektov ali naprav ter odprtih prostorov,
· velikost objektov in površin odprtih prostorov,
· ureditev zunanjih površin z dostopi in dovozi,
· višine in oblika vertikalnih gabaritov predvidenih objektov ali naprav (prerezi skozi tipične dele objektov M 1:500),
· prikaz glavnih dostopov in dovozov,
· funkcionalne površine, ki pripadajo objektom (s podatki o njihovi velikosti,
2. v tekstualni obliki:
· opis zasnove objektov in ureditve zunanjih površin (vključno s podatki o bruto površinah posameznih objektov),
· organizacija programa po etažah predvidenih objektov (s površinami posameznih dejavnosti),
· opis rešitve infrastrukturnega omrežja in naprav (s podatki o obremenitvah posameznih javnih infrastrukturnih objektov in naprav),
· rešitve glede varnosti objektov ali naprav v primeru naravnih in drugih nesreč,
3. na situaciji infrastrukturnih omrežij in naprav se opišejo interna infrastrukturna omrežja in naprave, njihovi priključki na javna infrastrukturna omrežja in naprave ter priključki objektov na interno omrežje za:
· prometno ureditev (motorni, mirujoči, urgentni in peš promet),
· elektroomrežje in naprave,
· vodovodno omrežje in naprave,
· kanalizacijsko omrežje in naprave,
· plinsko omrežje in naprave,
· telekomunikacijsko omrežje in naprave,
· drugo.

Sočasno z gradnjo objektov, predvidenih v I. ali II. fazi se mora izvesti vsa manjkajoča javna infrastruktura predvidena za posamezno fazo. Obratovanje objektov pred komunalno opremo območja in priključitvijo na čistilno napravo ni dovoljeno.

V okviru priprave idejnih projektov za PGD/PZI za javno infrastrukturo je potrebno opraviti geomehansko in hidrogeološko preiskavo celotnega terena, kjer so predvidene gradnje javne cestne in komunalne infrastrukture ter uravnave terena zaradi gradnje proizvodnih objektov. Na ta način bo mogoče določiti podrobne pogoje za gradnjo ne samo javne infrastrukture, pač pa tudi pogoje za nasipavanja oziroma odgrinjanja terena na področju, kjer bodo stali proizvodni objekti. Smiselno je namreč, da se ob izdelavi tehničnih projektov za izgradnjo javne infrastrukture, pripravijo tudi načrti za uravnavo terena.
Posamezni investitorji na zasebnih parcelah so dolžni pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja opraviti še preiskavo za geotehnične pogoje temeljenja in hidrogeološke pogoje.

Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so glede navedenih dimenzij možna v obsegu ±10%.

Dodatek h grafičnemu delu zazidalnega načrta z naslovom Dodatek – prilagojeni izvlečki iz Idejne zasnove za zazidalni načrt obrtne cone “Postaja“ ne predstavlja obveznega dela tega zazidalnega načrta; smatra se kot priporočilo oziroma možni način parcelacije in izgradnje objektov.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, enota Novo mesto.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled na Občini Mirna Peč.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.