Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 7/93 in 44/97) ter 7. člena statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestni Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/99 in 1/01 je Občinski svet občine Cerklje na Gorenjskem na 21. redni seji dne 26. 11. 2001 sprejel

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za ureditev ceste ureditev ceste RIII-639 (R323) odsek 1143 Sp. Brnik – Zg. Brnik od km 0,100 do km 1,700 (v nadaljevanju: lokacijski načrt), ki ga je izdelalo podjetje Populus Prostorski inženiring d.o.o., pod št. LN 170-11-00. Sestavljajo ga tekstualni del in grafične priloge.

Meja ureditvenega načrta poteka 5 m od cestišča v območju, kjer cesta meji na kmetijske površine, v območju naselij pa 4m od cestišča ali pa, kjer so v območju objekti, do objekta.
Območje lokacijskega načrta zajema zemljišča in dele zemljišč v katastrskih občinah, parcele:
k.o. Sp. Brnik: 40/1,40/2, 40/3, 44/1, 43, 44/2, 45, 58, 1079/15, 1079/1, 1081, 1082, 78/1, 77, 82/3, 298/1, 301/2, 122, 121/2, 118/1, 117, 116, 15, 1079/2, 82/1, 83/2, 83/1, 84/1, 292/7, 302/1, 303, 292/5, 302/2
k.o. Zg. Brnik: 851, 1326, 1272/1, 1272/2, 1273, 1275, 1279/4, 1284, 1302, 1303, 1325, 1342, 1277, 1343/3, 850, 846, 42/1, 845/2, 84/1, 156/1, 160/1, 160/2, 166, 200, 169/1, 179, 503, 1278, 3711, 41, 42/4, 43/3, 44/2, 42/3, 42/2, 235/1, 234, 235/2, 232, 233, 206, 186/1, 184, 190/2, 500/2, 499, 500/1

Lokacijski načrt predvideva ureditev regionalne ceste RIII-639 (R323) odsek 1143 Sp. Brnik – Zg. Brnik od km 0,100 do km 1,700.
Normalni prečni prerez regionalne ceste je določen glede na vrsto ceste, prometno obremenitev in predvideno računsko hitrost in znaša:

1 skozi naselji Spodnji in Zgornji Brnik:
vozišče                                      2 x 2,75 m = 5,50 m
nivojsko ločen hodnik za pešce                            1,60 m
travna bankina                               2 x 0,50 m = 1,00 m
skupaj                                                    8,10 m
2 izven naselij:
vozišče                                      2 x 2,75 m = 5,50 m
robni pas                                    2 x 0,20 m = 0,40 m
utrjena bankina                               2 x 1,00 m = 2,00m
skupaj                                                    7,90 m

Prečni prerez se na nekaterih mestih v naselju zoži na račun širine pločnika.
V krivinah se upošteva razširitev vozila za srečavanje avtobusa z osebnim vozilom.

Preureditev križišč in priključkov
Z rekonstrukcijo ceste bodo tangirani obstoječi priključki, ki jih bo potrebno situativno in niveletno prilagoditi novi niveleti ceste. Predvidena je ureditev križišč, in sicer:
– trikrako križišče v profilu 10 (priključek lokalne ceste v Sp. Brniku),
– trikrako križišče med profiloma 55 in 56 priključek Iokalne ceste,
– trikrako križišče v profilu 56 priključek lokalnega dovoza,
– trikrako križišče med profiloma 60 in 61 priključek ceste proti Kranju,
– trikrako križišče med profiloma 62 in 63 priključek lokalne ceste,
– trikrako križišče v profilu 65 priključek lokalne ceste,
– trikrako križišče v profilu 74 priključek lokalne ceste.

Avtobusna postajališča
V okviru projekta se uredijo štiri avtobusna postajališča, in sicer:
– avtobusno postajališče v km 0,2 + 60,
– avtobusno postajališče v km 0,3 + 10,
– obojestransko avtobusno postajališče v km 0,0 + 75.
Postajališča so zasnovana za ustavljanje 1 avtobusa in za vozno hitrost 40 km/h.

Rušitve objektov
Z rekonstrukcijo ceste in ureditvijo obojestranskega hodnika za pešce bo potrebna rušitev posameznih objektov, in sicer:
– rušenje objekta v profilu 13 (gospodarsko poslopje),
– rušenje objekta v profilu 60 (pomožni objekt),
– rušenje objekta v profilu 61 (star stanovanjski objekt),
– rušenje objekta v profilu 70 (stanovanjski objekt),
– rušenje ploščatega propusta v profilu 60a čez potok Reka.
– rušenje objekta v profilu 64 ob priključku ceste proti Kranju (stanovanjski objekt).

Elektroenergetsko omrežje
Z rekonstrukcijo regionalne ceste bo tangirano obstoječe nizkonapetostno in visokonapetostno elektroenergetsko omrežje. V grafičnih prilogah so prikazani obstoječi vodi nizkonapetostnega in visokonapetostnega elektroenergetskega omrežja (nadzemnega in podzemnega) na območju urejanja.

Telekomunikacijsko omrežje
Ob regionalni cesti potekajo obstoječi zemeljski telekom. kabli (krajevni in medkrajevni OPTO kabel), na nekaterih mestih pa cesta te kable tudi prečka. Obstoječe omrežje, ki bo prizadeto pri rekonstrukciji ceste, je potrebno ustrezno zaščititi.

Vodovodno in kanalizacijsko omrežje
Ob izgradnji ceste je potrebno izvesti obnovo obstoječega vodovoda le na določenih odsekih. V križanju primarnega vodovoda rezervoar Poženik – letališče Brnik, ki križa cesto nad živilsko trgovino na Zg. Brniku bo potrebno zamenjati salonitne cevi z LTŽ.
Ravno tako bo potrebno zamenjati vodovod Ø 125, ki poteka nad Spodnjim Brnikom in je prav tako iz salonitnih cevi, katere je potrebno zamenjati LTŽ.
Poleg splošnih pogojev varovanja infrastrukturnih objektov je potrebno obstoječe cevi zavarovati tako, da ne pride do poškodb. Spreminjanje obstoječe nivelete terena nad traso vodovoda ne sme biti nad + 0,20m. Deponiranje zemlje in ostalega materiala na cevovod ni dovoljeno.
Vsa dela, ki se bodo izvajala v bližini vodovodnega omrežja (1 m) morajo biti izvajana pod obveznim nadzorom predstavnika Javnega podjetja Komunala.
V območju regionalne ceste je predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja 250, ki bo prav v območju Spodnjega Brnika potekala v koridorju ceste.
Na kanalizacijo za odvodnjavanje fekalnih voda, to je v sušni zbiralnik, ni dovoljeno priključiti meteornih voda. Meteorne vode z vozišča se preko vtočnih jaškov in drenažno kanalizacijskih cevi spustijo na teren in v obstoječi potok.

Javna razsvetljava
Na območju ureditve ceste poseg tangira elektroenergetske naprave javne razsvetljave.
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor v sodelovanju z Elektro Gorenjsko pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo za predelavo in prestavitve tangiranih elektroenergetskih vodov.

Varovanje naravne in kulturne dediščine in krajinskih značilnosti
Področje varovanja naravne in kulturne dediščine za obravnavano območje je opredeljeno v Posebnih strokovnih podlagah za podeželje v Občini Kranj – Kranjsko-Sorško polje, ZVNKD v Kranju, oktober 1990.
Področje varstva narave:
Opredeljeni naravni vrednoti po zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 82/99):
Lipa v Sp. Brniku
Lipa v Zg. Brniku
Pri rekonstrukciji ceste se upošteva ohranitev teh dreves in njihovo fizično zavarovanje med potekom gradbenih del.
Področje kulturne dediščine:
V skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) je kulturna dediščina zavarovana na podlagi vpisa v Zbirni register dediščine ali pridobitve statusa spomenika.
Seznam enot kulturne dediščine v območju regionalne ceste Zg. in Sp. Brnik.
471020 – Znamenje ob cesti
471129 – Hiša Zgornji Brnik 25
471130 – Hiša Zgornji Brnik 26
471131 – Hiša Zgornji Brnik 32
471133 – Hiša Zgornji Brnik 36
471132 – Hiša Zgornji Brnik 35
471022 – Znamenje ob cesti proti Spodnjem Brniku
471137 – Hiša Spodnji Brnik 4
Varovanje tal
Za preprečitev morebitnih vplivov po končani gradnji bo treba zagotoviti kakovostno ureditev obcestnega prostora. Z rodovitno plastjo tal, ki jo je treba odstraniti z matične podlage, je treba med gradnjo in po njej zagotoviti racionalno ravnanje. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice. Določiti je treba začasne deponije za živico, ki mora biti odložena na največ 1,5 m visoke nasipe. Rodovitna prst se uporabi za sanacijo poškodovanih površin na območju gradbišča ceste.

Ukrepi za varstvo pred onesnaženjem tal in vode
Za zagotovitev varstva pred onesnaženjem tal se pri gradnji ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki lahko povzročijo onesnaženje tal.
Negativne vplive gradnje ceste na onesnaženost tal in rastlin je možno omejiti ali preprečiti z vrsto ukrepov, ki se morajo izvajati na celotni trasi rekonstrukcije ceste.
Najpomembnejši ukrepi so:
– na trasi se brez nadzora ne sme uporabljati materialov, ki vsebujejo škodljive snovi; med snovmi, ki so z vidika onesnaževanja tal posebno nevarne, so goriva, motorna in mazalna olja in izolacijski materiali na osnovi bitumna;
– pri gradnji se morajo uporabljati transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično ustrezno usposobljeni;
– potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in začasno ali trajno odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi;
– preprečiti je potrebno onesnaženje humoznega materiala ki se odstranjuje in premešča v okviru odkrivanja krovnih plasti tal.
V času obratovanja je potrebno izvajati ukrepe za varstvo tal, ki so usmerjeni predvsem k omejevanju in preprečevanju onesnaževanja tal. Za te namene je potrebno:
– gradbene elemente ceste, ki služijo odvodnjavanju, zgraditi tako, da lahko sprejmejo tudi večje množine vod v času padavin ali drugih tekočin v primeru prometne nesreče;
– preprečiti emisije posipnih materialov s cestnih površin v prostor.

Ukrepi za varstvo pred hrupom
Promet po obstoječi regionalni cesti že danes povzroča precejšnje hrupne obremenitve bivalnega okolja. Z načrtovanimi posegi se razmere glede hrupa ne bodo bistveno spremenile. Pričakovati je mogoče delno izboljšanje, saj bo zaradi ustreznejših elementov ceste in posodobitve vozišča promet potekal bolj tekoče, s tem pa bodo izboljšane razmere tudi na področju emisij v zrak.
Po končani gradnji bi bilo treba zagotoviti spremljanje stanja (monitoring), na podlagi katerega bodo ob morebitnih ugotovitvah preseganja dovoljenih ravni hrupa lahko predlagani ukrepi pasivne zaščite za stanovanjske objekte.

Ukrepi za varstvo pred onesnaženjem zraka
Za zmanjšanje onesnaženja zraka s prašnimi delci med gradnjo bo treba zagotoviti upoštevanje zakonske regulative v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih. Ob izvajanju gradbenih del bo potrebno preprečevati prašenje odkritih delov trase in gradbišča z vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanjem raznosa materialov z gradbišča, kar je pomembno v sušnem in vetrovnem vremenu.

Ureditve, predvidene v lokacijskem načrtu, se ne bodo izvajale fazno.

Dovoljena so manjša odstopanja poteka trase rekonstruirane ceste od določil tega lokacijskega načrta. Načeloma naj odstopanja ne presegajo premikov trase 5 m vsekakor pa mora biti zagotovljena izvedba načrtovanih posegov tako, da bodo rešitve v osnovi ostale usklajene z rešitvami, ki so predvidene v tem lokacijskem načrtu.
Pri realizaciji načrtovane rekonstrukcije so izjemoma dopustna večja odstopanja od zgoraj navedenih, in sicer v primerih, ko se zaradi razmer na terenu (predvsem geološke, geomehanske, hidrološke) ugotovi, da so možne ekonomsko in tehnično bolj utemeljene rešitve.
Za vsa večja odstopanja je potrebno pri pristojnem upravnem organu za urejanje prostora predložiti: kopijo katastrskega načrta za območje sprememb, situacijo nove rešitve s prikazom reševanja vseh posledično tangiranih objektov in naprav, prikaz posega glede na veljavne planske dokumente ter odstopne izjave lastnikov zemljišč. Nove rešitve morajo biti usklajene s pogoji, ki so jih soglasodajalci podali k temu lokacijskemu načrtu. V primeru odstopanj je potrebno pridobiti ponovno soglasje soglasodajalcev, da so njihovi pogoji upoštevani. Za nove rešitve je potrebno pridobiti soglasje Direkcije Republike Slovenije za ceste.

Do izvedbe načrtovanih posegov v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Cerklje na Gorenjskem v Oddeleku za okolje, prostor in komunalno infrastrukturo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.