Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93) in 27. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 34. seji dne 28. 1. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za severni del območje urejanja VP 3/2 – Brdo, ki jih je na podlagi strokovnih podlag izdelal LUZ d.d., Ljubljana, Vojkova 57, pod št. projekta 5164, v decembru 2001.

Sestavni deli odloka so:
I. Soglasja pristojnih organov in organizacij
II. Tekstualni del:
Obrazložitev zazidalnega načrta
III. Grafični del:

Načrt obodne parcelacije in gradbenih
parcel funkcionalnih enot na situacijskem
načrtu                                                  M 1:1000
Načrt obodne parcelacije in gradbenih
parcel funkcionalnih enot na katastrskemu
načrtu                                                  M 1:1000
Zazidalna situacija z načrtom zelenih
površin                                                 M 1:1000
Načrt rušitev                                           M 1:1000
Prometno tehnična ureditev in višinska
regulacija – 1. faza                                    M 1:1000
Zbirni načrt komunalnih napeljav                        M 1:1000
Načrt urgence                                           M 1:1000
Zazidalni načrt vsebuje še:
Izsek iz Dolgoročnega plana (TTN, PKN)                  M 1:5000
Kopija katastrskega načrta                              M 1:1000
Situacijski načrt                                       M 1:1000
Predlog možne pozidave in krajinske
ureditve                                                M 1:1000
Prerezi skozi območje                                   M 1:1000
Prometno tehnična ureditev – končna faza                M 1:1000

Območje se nahaja delno v katastrski občini Brdo in delno v katastrski občini Vič.
Meja prične na severovzhodnem delu območja v točki št. 1 v k.o.Brdo, na parceli št. 1693/3, od koder poteka proti jugovzhodu preko analitično določenih lomnih točk obodne parcelacije od št.1 do št. 11 preko katastrskih parcel v k.o. Brdo, št.: 1693/3, 1694/1, 1893/7, 1726/2, 1724/3, 1724/1, 1724/4, 1721/3, 1894/1, 1995/2, 1697/1, 1712/1, 1712/2, 1710/3, 1710/1, 1710/2, 1812/2 in 1814/3, nato preide v k.o. Vič in poteka preko parcel št: 1219, 1218, prečka obstoječo Cesto na Brdo (parc. št. 2019/1) do točke št. 11.
Od tu meja poteka proti zahodu do točke št. 28, delno po južni meji obstoječe Ceste na Brdo (parc. št. 2019/1), preko katastrskih parcel št. 1336/9, 1337/1, 1339/1 in 1339/10, nakar po južni meji parcele št. 1338/4, preko parcele št. 1347/4 do točke št. 26, prečka Cesto na Brdo do točke št. 27 ter po severni meji Ceste na Brdo poteka proti vzhodu do točke št. 28.
Od te točke meja območja poteka proti severozahodu v k.o. Brdo preko točk št. 29, 30, 31 do izhodiščne točke št. 1, preko katastrskih parcel št.: 1753, 1750, 1804/3, 1717, 1719, 1718/1, 1720, 1721/1, 1721/5, 1721/4, 1722/1, 1723/7, 1725/1, 1727/1, 1726/1, 1893/7, 1694/1 in 1693/3.
Površina območja znaša 13 ha 50 a 59 m2.
Sestavni del opisa meje območja urejanja je načrt obodne parcelacije na kopiji katastrskega načrta s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.

Območje je razdeljeno na 20 funkcionalnih enot, trinajst je predvidenih za pozidavo (FE 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13) in sedem je namenjenih skupnim parkovnim površinam (FE 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20).
Funkcionalne enote 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 so nezazidana stavbna zemljišča, ki jih sestavlja ena ali več gradbenih parcel.

Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane na zazidalni situaciji iz 2. člena odloka.
Pomen regulacijskih elementov je:
– RL – regulacijska linija razmejuje območje cestnega sveta od ostalega območja,
– GM – gradbena meja je črta, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost,
– GMn – gradbena meja v nadstropju je črta, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati nad pritlično etažo, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost,
– GL – gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; dovoljeni so le manjši zamiki fasade (do 25% fasadne površine, največ 2 m) od gradbene linije,
– GLn – gradbena linija v nadstropju je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti nad pritlično etažo objektov, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; dovoljeni so le manjši zamiki fasade (do 25% fasadne površine, največ 2 m) od gradbene linije,
– h – je višina objekta od kote terena do najvišje točke objekta,
– zelene površine – so skupne zelene površine namenjene parkovni in rekreacijski rabi.
Funkcionalna enota je površina z enotnimi merili in pogoji, ki se lahko pozida etapno in je razdeljena na enega ali več lastnikov.
Zelena površina je parkovno urejena travnata površina s tlakovanimi ali peščenimi potmi, z zasaditvami vegetacije in umestitvijo urbane opreme.

Namembnost
Severni del območja urejanja VP 3/2 – Brdo je namenjen poslovni dejavnosti, tehnološkemu podjetništvu (podjetja z visoko tehnologijo in razvojem visoko specializiranih znanj), spremljajočim centralnim in uslužnostnim dejavnostim, prometni in energetski infrastrukturi ter ureditvi parkovnih površin.
Tehnološko podjetništvo
Funkcionalne enote 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 in 13 so namenjene umestitvi objektov tehnološkega podjetništva. Dovoljene so naslednje rabe:
– razvoj, proizvodnja in trženje novih tehnologij, tehnološko zahtevnih izdelkov in storitev z visoko vsebnostjo znanja,
– avtomatizacija v industriji,
– biotehnologija, kemija in farmacija,
– okoljevarstvene tehnologije,
– informacijske tehnologije,
– geoinformacijski sistemi,
– novi materiali,
– merilne naprave in senzorji,
– raziskovalna in svetovalna dejavnost.
Javni programi
V funkcionalnih enotah 2, 4, 7, 11, 12 in 13 je možno v pritličjih objektov umestiti javni program.
Funkcionalna enota 5 je osrednji javni prostor tehnološkega parka. Dovoljene rabe:
– poslovne dejavnosti, izobraževanje, konferenčni center,
– trgovine, gostinstvo, uslužnostno-servisne dejavnosti,
– športno–rekreacijske dejavnosti (savna, fitnes, squash, telovadnica, badminton).
V vseh objektih je možno umestiti terciarne (gostinstvo) in kvartarne (izobraževanje, šport) programe, vendar kot del interne ponudbe podjetja.
Šport in rekreacija
Funkcionalne enote 14, 15, 16, 17, 18 in 19 so namenjene skupnim parkovnim površinam tehnološkega parka. Poleg parkovnih ureditev je v njih možna umestitev odprtih rekreacijskih površin (trim steze, igralne ploščadi za igre z žogo, žogico, kroglo).
Skladiščno-proizvodna-trgovska dejavnost
Dejavnosti so že umeščene v funkcionalnih enotah 6 in 12, kjer je možno nadaljevati obstoječi program.
Stanovanja
Stanovanjska raba se lahko ohranja v obstoječih stanovanjskih objektih, ki se ohranjajo na območju in do rušitve obstoječih stanovanjskih objektov, ki so predvideni za odstranitev.
Presojo kompatibilnosti načrtovanih dejavnosti opravi v postopku priprave strokovnega gradiva za pridobitev lokacijskega in enotnega gradbenega dovoljenja služba Mestne uprave mestne občine Ljubljana, pristojna za urbanizem.

Možni posegi
Na zazidljivih funkcionalnih enotah (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 in 13) je treba pred posegi izdelati podrobno geomehansko poročilo o stanju zemljišča. Dovoljeni so naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, odvodnjavanje in ostali posegi v zvezi s sanacijo in pripravo stavbnega zemljišča,
– gradnja objektov,
– zunanje ureditve,
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture.
Na nezazidljivih funkcionalnih enotah (14, 15, 16, 17, 18 in 19) so dovoljeni naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– ureditev parkovnih površin (urbana oprema, tlakovane ali peščene poti, zasaditev vegetacije),
– ureditev nepokritih rekreacijskih površin,
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture.
V funkcionalni enoti 20 so dovoljeni naslednji posegi:
– ureditev zelenih površin,
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture.
Postavitev začasnih in pomožnih objektov ni dovoljena.
Na objektih, ki so predvideni za rušenje, se dopuščajo vzdrževalna dela.

Oblikovanje objektov
Možno je povezovanje objektov iz različnih funkcionalnih enot. Povezave je možno izvesti z zaprtimi ali odprtimi mostovži, svetla višina prehoda pod mostovži mora biti najmanj 7 m.
Strehe so lahko ravne ali položne do 10° naklona eno ali večkapne. Ravna streha se lahko oblikuje kot terasa, kot zelena streha ali kot parkirišče.
Objekti, ki mejijo na mestni javni prostor (Cesto na Brdo C1 – FE11, 12, 13 in povezovalno cesto C2 – FE 2, 4, 7, 12, 13) morajo imeti proti omenjenim cestam mestotvorno oblikovano pritličje in javno dostopne ploščadi, opremljene z urbano opremo in oblikovane v skladu z zasnovo objekta.
Ograjuje se lahko območja funkcionalnih enot namenjenih za gradnjo (1, 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13). Ograje so enotno oblikovane, so lahke konstrukcije (žično pletenje) in ozelenjene, visoke maks. 1,20 m. Skladno s predhodnim odstavkom tega člena, se ne dopušča ograjevanje posesti pred objekti ob Cesti na Brdo C1 in povezovalni cesti C2. V funkcionalni enoti 5 ni dovoljeno ograjevanje posesti.
Priporoča se uporaba ekoloških materialov in energetsko varčnih zasnov.
Podzemna izraba je možna znotraj funkcionalnih enot namenjenih gradnji.
Dovoljena je enoetažna podkletitev objektov. Kletne etaže so namenjene garažiranju in servisno-tehničnim prostorom objektov, kot na primer: strojnice, toplotne postaje, hidroforne postaje, merilna mesta za vodo in energetiko.

Zunanja ureditev
V funkcionalnih enotah namenjenih pozidavi (FE 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13) se dopušča postavitev pergol in nadstrešnic na funkcionalnih površinah objekta.
Vsi glavni dostopi do objektov, primarne peš poti v zunanjih ureditvah in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
Na zunanjih površinah objektov, ki mejijo na ceste C1, C2, C3 in C4, naj se uredijo zelene površine in zasadi visoka in nizka vegetacija.
Višinske terenske razlike naj se premoščajo s travnatimi površinami z naklonom najmanj 1:2 ali terasasto preoblikovanim terenom s škarpami iz naravnih materialov do višine 0,50 m.
Na območjih varovanih biotopov naj se ohranijo naravne danosti prostora (zarast, prisotnost vode) in se sonaravno vključijo v zasnovo zelenih površin.
Za talne ureditve utrjenih površin se lahko uporabljajo naslednji materiali: granitne kocke, betonske plošče, betonski tlakovci, pesek, kamen, les, opeka.
Za poti na zelenih površinah se lahko uporabljajo naslednji materiali: betonski tlakovci, pesek, kamen, les, opeka.
Vodni kanali se uredijo sonaravno in se premoščajo z brvmi iz enakih materialov kot so poti na zelenih površinah.

Funkcionalna enota 1
Kota terena: 301.00 m.n.v.
Maks. višina objekta: 17,5 m
– objekti na zahodni strani so lahko delno vkopani v brežino, tako da je možen neposreden izhod na parkovno površino iz prvega nadstropja.
Funkcionalna enota 2
Kota terena: 301.00 m.n.v.
Maks. višina objekta: 15 m
Funkcionalna enota 3
Kota terena: 301.00 m.n.v.
Maks. višina objekta: 17,5 m
– objekti na zahodni strani so lahko delno vkopani v brežino, tako da je možen neposreden izhod na parkovno površino iz prvega nadstropja.
Funkcionalna enota 4
Kota terena: 301.00 m.n.v.
Maks. višina objekta: 15 m
Funkcionalna enota 5
Kota terena: 301.00 – 302.00 m.n.v.
Višina objekta: objekt A: 21 m
objekt B: 7 m
objekt C: 15 m
objekt D: dvignjen za 7 m (2 etaži) nad terenom; višina 15 m
– priporoča se, da se arhitekturni projekt pridobi z arhitekturnim natečajem
– objekt B: možna je 40% pozidava strešne plošče (terase, javni program na strehi objekta)
– za horizontalne gabarite velja toleranca 0,5m
– v zasnovo objekta naj se smiselno vgradi višinski javni prehod nad cesto C2 v funkcionalno enoto 14.
Funkcionalna enota 6:
Kota terena: 302.00 m.n.v.
Maks. višina objekta: 12 m
– poleg naštetih posegov v 7. členu tega odloka so dovoljeni še: adaptacija, rekonstrukcija, nadzidava obstoječega objekta in sprememba namembnosti v dejavnosti tehnološkega parka.
Funkcionalna enota 7:
Kota terena: 301.00 – 301.50 m.n.v.
Maks. višina objekta: 15 m
Funkcionalna enota 8:
Kota terena: 301.30 – 301.50 m.n.v.
Maks. višina objekta: 12 m
Funkcionalna enota 9:
Kota terena: 301.50 – 302.00 m.n.v.
Maks. višina objekta: 12 m
Funkcionalna enota 10:
Kota terena: 302.00 m.n.v.
Maks. višina objekta: 12 m
Funkcionalna enota 11:
Kota terena: 302.20 – 302.80 m.n.v.
Maks. višina objekta: 15 m
Funkcionalna enota 12:
Kota terena: 303.20 – 302.80 m.n.v.
Maks. višina objektov: 12 m, 15 m
– za horizontalne gabarite velja toleranca 0,5 m
– poleg naštetih posegov v prvem odstavku 7. člena tega odloka so dovoljeni še: adaptacija in rekonstrukcija obstoječega objekta, novogradnja in sprememba namembnosti v dejavnosti tehnološkega parka
Funkcionalna enota 13:
Kota terena: 303.20 – 302.00 m.n.v.
Maks. višina objekta: 15 m
– za horizontalne gabarite velja toleranca 0,5 m
– glede na Geotehnično poročilo o pogojih gradnje objektov na območju VP3/2 v Ljubljani (GZL, Ljubljana 1996), ki v pretežnem delu funkcionalne enote 13 ne priporoča gradnje zaradi slabe nosilnosti tal (možnost opuščene deponije smeti, umetni nasip), je treba pred načrtovanim posegom v prostor izdelati podrobno geomehansko raziskavo tal.
Funkcionalna enota 14:
– sistem pešpoti naj smiselno vključi v omrežje pešpoti višinski javni prehod nad cesto C2 v funkcionalno enoto 5
– svetla višina prehoda nad cesto C2 mora biti najmanj 4,20 m
– izgradnjo in vzdrževanje višinskega javnega prehoda plačujejo v sorazmernem deležu vsi lastniki objektov v območju na način, ki ga določi Tehnološki park
– na severnem delu funkcionalne enote je možen poseg v zeleno površino za izboljšanje prometnih elementov priključka ceste C5 na povezovalno cesto.

Višinska ureditev območja
Celotno območje urejanja se višinsko prilagodi obstoječim objektom in Cesti na Brdo.
Sistem cest
Območje zazidalnega načrta se neposredno navezuje na Cesto na Brdo C1, kjer se rekonstruira križišče s cesto C3 in na novo uredi križišče s C2.
Skozi območje zazidalnega načrta poteka nova povezovalna cesta, od AC priključka Vič do AC priključka Brdo. V sklopu zazidalnega načrta obravnavamo del povezovalne ceste – C2 od križišča s Cesto na Brdo na jugu do meje urejanja na severu, kjer se priključi na obstoječo cesto (1. faza). Na njo se veže rekonstruirana ulica Za opekarno C3, ki postane dostopna oziroma zbirna cesta. Začne se v križišču s Cesto na Brdo in konča na križišču s C2.
Od križišča C2 in C3 poteka proti zahodu nova dovozna cesta C4, na katero se priključujeta cesti C5, ki napajata funkcionalne enote 1,2,3,4. Cesta C6 je del Brdnikove ceste, ki jo meja območja urejanja VP3/2 Brdo vključuje v obravnavano območje.
Normalni prečni profili
Elementi prečnega profila ceste C1:

– vozišče                                        7 m (2 x 3,50m)
– hodnik za pešce                                   1,50 m – 2 x
Skupaj:                                                     10 m

Elementi prečnega profila povezovalne ceste C2:

– vozišče                                         10 m (2 x 5 m)
– ločilna zelenica                                  3,75 m – 2 x
– hodnik za kolesarje                                  1 m – 2 x
– hodnik za pešce                                   1,60 m – 2 x
Skupaj:                                                  22,70 m

Elementi prečnega profila zbirnih cest C3 in C4:

– vozišče                                          6 m (2 x 3 m)
– pas za parkiranje pod pravim kotom           5,3m – 2 x (4,8 m 
                                      + 0,50 m varovalnega pasu)
– hodnik za pešce                                   1,60 m – 2 x
Skupaj:                                                  19,80 m

Elementi prečnega profila dostopnih cest C5:

– vozišče                                          6 m (2 x 3 m)
Skupaj:                                                      6 m

Sistem dostopov
Vsi dostopi do funkcionalnih enot so urejeni iz zbirnih cest C3 in C4, napajalnih cest C5 in Ceste na Brdo C1. Uvozno–izvozni radiji so prilagojeni za dostavo lahkih tovornjakov in urgentnih vozil.
Dostop do polj ob vzhodnem robu območja je predviden preko zelenih površin.
Vsi glavni dostopi do objektov, primarne pešpoti v zunanjih ureditvah in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
Peš površine in kolesarske steze
Po celotni dolžini ceste C2 so obojestranski hodniki za kolesarje (1 m) in za pešce (1,6 m).
Ob zbirnih cestah C3 in C4 je urejen hodnik za pešce (1,6 m). Kolesarji so vodeni skupaj z motornim prometom.
Do vseh predvidenih programov je zagotovljena peš dostopnost.
Predvideni so znižani robniki za kolesarje in funkcionalno ovirane ljudi, skladno s pravilnikom o projektiranju objektov brez grajenih ovir.
Parkiranje
Pogoj za novogradnje je zagotovitev potrebnega števila parkirnih mest znotraj funkcionalne enote, glede na namembnost prostorov:

za poslovne, pisarniške dejavnosti                 30 m2 NEP/1PM
za laboratorije                                    40 m2 NEP/1PM
za proizvodnjo                                     60 m2 NEP/1PM
za skladišča                                       90 m2 NEP/1PM

Parkirišča je potrebno zagotoviti v sklopu lastnega funkcionalnega zemljišča, v lastni podzemni garaži, objektu ali na strehi objekta.
V vseh funkcionalnih enotah namenjenih gradnji so predvidene podzemne garaže. Podzemno garažo je možno urediti pod celo funkcionalno enoto. Uvozi v garaže se uredijo znotraj funkcionalne enote.
Ob zbirnih cestah C3 in C4 se uredi parkirna mesta za pravokotno parkiranje.
Na terenu je potrebno zagotoviti vsaj 6% potrebnih parkirnih prostorov. Vsa nivojska parkirna mesta so namenjena obiskovalcem za kratkotrajno parkiranje.
Ozelenitev cest
Ob cesti C2 se v ločilni zelenici zasadijo skupine dreves in grmovnic.

Komunalno urejanje
Objekti morajo biti priključeni na vse komunalne vode v območju.
Primarno in sekundarno komunalno omrežje mora potekati po javnih površinah, v ali ob cestnem telesu tako, da bo nanj možno neposredno priključevanje posameznih objektov.
Gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov in objektov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
Vodovod
Oskrba z vodo je predvidena z navezavo na obstoječi vodovod, ki poteka po Cesti na Brdo.
Vodovodno omrežje znotraj območja urejanja se izvede v zanki, ki poteka v telesu javnih cestnih površin.
Omrežje je potrebno dimenzionirati za potrebe sanitarne in tehnološke vode ter požarne zaščite.
Hidrantno omrežje se izvede z nadzemnimi hidranti na sanitarnem vodovodu.
Kanalizacija
V območju urejanja je kanalizacija izvedena v ločenem sistemu.
Sekundarni sistem odpadne kanalizacije poteka v javnih cestnih površinah in se priključuje na kanalizacijsko omrežje, ki poteka po Cesti na Brdo in odvaja odpadno kanalizacijo prek črpališča Vič v CČN Zalog.
Tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v kanalizacijo odpadnih vod ustrezno očistiti.
Padavinske vode z utrjenih prometnih, skladiščnih, manipulativnih površin se odvajajo prek lovilcev olj in peskolovov v sistem meteorne kanalizacije in v odvodnik Glinščice.
Odvodni kanal meteornih vod je načrtovan izven območja obdelave vzdolž severovzhodnega roba območja in mora biti zgrajen sočasno s pričetkom gradnje tehnološkega parka.
Pred odvodom v odvodnik mora biti zagotovljeno zadrževanje vseh meteornih vod in čiščenje ter nevtraliziranje onesnaženih požarnih voda ob intervenciji.
Čista padavinska voda s streh in zelenih površin se odvaja neposredno v sistem meteorne kanalizacije.
Zadrževalniki meteornih voda so lahko umeščeni pod vsemi zelenimi površinami (na funkcionalnih enotah 14, 15, 16, 17, 18, 19), urejeni kot odprte zelene površine ali kot podzemni zadrževalniki.
Na potoku Glinščica je treba predhodno izvesti ustrezno zadrževanje visokih voda skladno z usmeritvami študije Vodnogospodarske strokovne podlage za območje urejanja VR3/5, VI3/3, VP3/2, št. projekta VGI C-1099, VGI, Ljubljana, april 2001.
Elektrika
Napajanje z električno energijo se izvede iz predvidenih transformatorskih postaj, preko visokonapetostnega omrežja, ki se navezujejo na razdelilno transformatorsko postajo Vič.
Trase električnega omrežja potekajo v javnih površinah obcestnega telesa. Visoko in nizkonapetostno elektro omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji.
Transformatorska postaja se po možnosti gradi v sklopu objektov, dopustna je gradnja samostojnih objektov.
Plin
Objekti v območju urejanja VP 3/2 – severni del se morajo za potrebe ogrevanja, hlajenja, pripravo tople sanitarne vode, kuhe in tehnologije priključiti na distribucijsko srednjetlačno (1-barsko) plinovodno omrežje izvajalca gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v lasti MOL – Energetika Ljubljana, d.o.o. Obstoječe plinovodno omrežje je potrebno dograditi in deloma prestaviti skladno z zbirnim načrtom komunalnih vodov.
Telefon
Telefonsko omrežje se priključi na telefonsko centralo Vrhovci prek obstoječega telefonskega omrežja, ki poteka po Cesti na Brdo.
Telefonsko omrežje znotraj območja urejanja poteka v javnem obcestnem prostoru in se izvede v telefonski kabelski kanalizaciji.
Kapacitete kabelske kanalizacije morajo zagotavljati tudi priključitev na kabelsko televizijo.
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se uredi na vseh javnih prometnih površinah. Napajanje se izvede preko prižigališča, ki se navezuje na transformatorske postaje v območju urejanja.

Splošne določbe
Za vse posege v prostor, ki vključujejo proizvodnjo ali niso našteta v 6. členu tega odloka, se izdela poročilo o vplivih na okolje.
Varstvo zraka
Prezračevanje objektov je potrebno speljati nad strehe objektov. Prezračevanje podzemnih garaž se izvede z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren.
Varstvo pred hrupom
Skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju se območje uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom.
Varstvo voda
Pri posegih v prostor je treba upoštevati določila odloka o varstvu virov pitne vode.
Odstranjevanje odpadkov
Zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke morajo biti na funkcionalnem zemljišču povzročitelja, prometno dostopna, locirana v objektu ali na tlakovani površini, zaščiteni z nadstrešnico ter opremljena z vodo za občasno čiščenje in z odtokom z lovilcem olj in maščob.
Zagotoviti je treba ustrezen način zbiranja posebne vrste odpadkov in zagotoviti potrebne površine za ločeno zbiranje odpadkov. Pri funkcionalni enoti 1 ob cesti C4 je za celotno območje predviden ekološki otok oziroma skupno zbirno mesto za ločeno zbiranje odpadkov.
V strokovnem gradivu za izdajo lokacijskega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo je potrebno klasificirati odpadke skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01).
Zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke ne smejo biti umeščena ob cesti C2.
Na zelenih površinah se umestijo koši za smeti kot del urbane opreme parka.

Splošne določbe
V postopku priprave strokovnega gradiva za pridobitev lokacijskega dovoljenja mora biti izdelana strokovna požarnostna ocena.
Intervencijske poti in površine
Okoli načrtovanih objektov je treba zagotoviti krožno intervencijsko pot.
Vse vozne površine morajo biti dimenzionirane na 9t osnega pritiska, oddaljene so lahko 3–9 m od objekta, širine 5 m in z 3,5 m višino pasaže, če je pot izvedena pod objektom. Del zelenih površin ob intervencijskih poteh se lahko nameni zagotovitvi ustreznih radijev urgentnih poti v izvedbi, ki dopušča ozelenitev teh površin. Zasaditve med intervencijskimi potmi in objekti so lahko izvedene kot nizke grmovnice. Drevje je lahko zasajeno 2 m stran od intervencijske poti.
Hidrantno omrežje
Zgrajeno mora biti krožno protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov, na razdalji 70–80 m.

Za višinsko regulacijo terena velja toleranca 0,5 m.

Zazidalni načrt se lahko izvaja fazno po funkcionalnih enotah in znotraj funkcionalne enote. Zaključeno fazo predstavljajo objekti z zunanjo ureditvijo ter prometno in komunalno infrastrukturo.
Pred pričetkom gradenj objektov visoke gradnje je potrebno realizirati komunalno in prometno infrastrukturo ter vodnogospodarske ureditve.

Za vse posege je potrebno izdelati strokovno gradivo in izris iz zazidalnega načrta za izdajo lokacijskega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo. Strokovno gradivo mora vsebovati podrobna določila glede namembnosti in gabaritov objektov, idejne zasnove objektov, zunanje ureditve, priključitev objektov na javno komunalno omrežje po pogojih upravljavcev komunalnih vodov, komunalnih vodov in prometne infrastrukture, geotehnično poročilo (za posege v funkcionalnih enotah F1, F3 in F13 je potrebno v geomehanskem poročilu obravnavati vplive bodočih posegov na stabilnost brežine pod obstoječimi stanovanjskimi objekti na zahodni strani ureditvenega območja), poročilo oziroma mnenje o vplivih na okolje, požarno študijo in klasifikacijo odpadkov skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00 in 20/01).
Urejanje območja je potrebno vršiti pod geomehanskim nadzorom in s kontrolo kvalitete vgrajevanja materialov v zasipih. Pred pričetkom del MOL ugotovi ničelno stanje obstoječih stanovanjskih objektov na robu brežine.
Za potrebe izgradnje komunalne in prometne infrastrukture se ruši objekt na parceli št. 1751 k.o. Brdo. V primeru interesa investitorjev je za potrebe gradnje objektov in ureditve zunanjih površin tehnološkega parka potrebno rušiti objekte na parcelah št. 1752/1, 1710/2, 1804/2, 1804/4,1810/2, 1810/3 v k.o. Brdo in 1226/1, 1224, 1220, 1227, 1228 v k.o. Vič.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila odloka o zazidalnem načrtu za VP 3/2 Brdo – severni del (Uradni list RS, št. 27/91), ki se nanaša na območje VP 3/2 Brdo – severni del.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi mestne občine Ljubljana, Oddelek za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostava Vič in
– Četrtni skupnosti Rožnik.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.