Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3., 4. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/96), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 35/97, 47/97, 73/98, 31/00, 33/00 in 24/01) in 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95 in 72/99), je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 28. redni seji dne 4. 2. 2002 sprejel

Ta odlok določa splošne pogoje gospodarjenja s komunalnimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda iz naselij in posameznih objektov uporabnikov, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljevanju: javna kanalizacija), ter pravice in obveznosti upravljalcev in uporabnikov teh objektov in naprav.

Gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami iz 1. člena tega odloka obsega:
– gospodarno koriščenje objektov in naprav v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi, normativi in pravilniki,
– redno vzdrževanje objektov in naprav ter izvedbo potrebnih rekonstrukcij,
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih objektov in naprav.

Naprave in objekti javne kanalizacije so osnovno sredstvo Občine Slovenska Bistrica, ki jih s pogodbo prenese v upravljanje izbranemu upravljalcu.
Upravljalec objektov in naprav, ki služijo le enemu objektu oziroma manjši skupini uporabnikov ter nimajo značaja javne kanalizacije, je uporabnik sam.

Tehnični normativi, postopki za projektiranje in gradnjo kanalizacije, za priključevanje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, vzdrževanje in zaračunavanje stroškov, za upravljanje in uporabo kanalizacije ter način nadzora se določijo s pravilnikom o pogojih ter načinu odvajanja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Slovenska Bistrica.

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki iz objektov ali z zemljišča vanjo odvaja odpadne ali padavinske vode.

Javna kanalizacija se glede na odgovornost vzdrževanja deli na omrežje, objekte in naprave upravljalca ter na omrežje, objekte in naprave uporabnika.

Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo magistralno, primarno in sekundarno omrežje in naprave kot jih definira navodilo o tem, kaj šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 27/85).
Objekti in naprave javne kanalizacije so:
– kanali z revizijskimi jaški,
– razbremenilniki visokih voda,
– zadrževalni bazeni visokih voda,
– javna črpališča in prečrpavališča odpadnih in meteornih voda,
– čistilne naprave,
– drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije.

To so naprave in objekti, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu uporabniku ali manjši skupini uporabnikov.
Vključujejo:
– interno kanalizacijo s pripadajočimi objekti in napravami v objektu,
– spojni kanal z revizijskimi jaški,
– naprave in objekte za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, nevtralizacijske naprave, peskolovi, lovilci olj), za akumulacijo in prečrpavanje ter nevtralizacijo odpadnih voda,
– dvoriščno kanalizacijo,
– interno cestno kanalizacijo s pripadajočimi objekti (lovilci peska, olj...).
Te objekte in naprave financira in upravlja uporabnik in so njegova last.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti upravljati tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda ter da ta voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje iz pravilnika o pogojih ter načinu odvajanja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Slovenska Bistrica.
Interni kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo mora biti upravljalcu javne kanalizacije vedno dostopen za nadzor.

V javno mešano kanalizacijo ni dovoljeno odvajati podtalnice, drenažnih vod, vod odprtih vodotokov ter meteornih vod, kjer jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok.
Meteorno kanalizacijo okolja, objekta in drenažo je obvezno speljati izven vplivnega območja objekta tako, da se uredi razpršena odvodnja po pobočju oziroma terenu na način, da ne pride do erozije in ogrožanja stanovanjskih in drugih objektov.
Na območjih kjer ni zgrajena javna kanalizacija je komunalne odpadne vode potrebno odvajati po vodotesni kanalizaciji v greznico z možnostjo izčrpavanja. Greznica mora biti vodotesna, po volumnu dimenzionirana na dejansko obremenitev. Zagotavljati je potrebno reden odvoz in pravilno ravnanje z odplakami.
Za obstoječe objekte je potrebno stanje v naravi uskladiti z določbami tega člena v roku 12 mesece po uveljavitvi odloka.

Odpadne vode iz gnojničnih jam in zbiralnikov ter odpadkov z gnojišč ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Upošteva se strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).

Priključek na javno kanalizacijo je dovoljen samo s soglasjem upravljalca, ki ga ta izda v skladu z določili tega odloka in po plačilu priključne takse na podlagi pravilnika o pogojih in načinu odvajanja odpadnih in padavinskih voda.

Upravljalec obvezno izdaja soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasni priključek,
– priključitvi obstoječih objektov,
– k vsem posegom v prostor, kjer se nahajajo objekti in naprave javne kanalizacije,
– posegom v varstvene pasove vodnih virov.

Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna za vse uporabnike iz 5. člena tega odloka s pogojem, da stanje javne kanalizacije omogoča priključitev.
Po izgradnji javne kanalizacije v naseljih se je uporabnik dolžan v roku 6 mesecev priključiti na javno kanalizacijo po pogojih soglasja upravljalca in opustiti začasne objekte za obdelavo odpadnih voda.

1. Predhodno soglasje k lokacijskemu dovoljenju
Izdelovalec lokacijske dokumentacije predloži vlogi za soglasje:
– situacijo z vrisanim obravnavanim in sosednjimi objekti v M 1:500 in z vsemi komunalnimi objekti in napravami,
– podatke o izpustu in načinu predčiščenja.
2. Soglasje h gradbenemu dovoljenju
Investitor mora predložiti:
– projekt PGD objekta (na vpogled),
– projekt kanalskega priključka, ki ga mora potrditi upravljalec javne kanalizacije,
– veljavno lokacijsko dovoljenje,
– soglasja posegov na tuja zemljišča za izgradnjo kanalizacijskega priključka oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
3. Soglasje k enotnemu dovoljenju za gradnjo
Investitor mora predložiti vse elemente iz 1. in 2. točke tega člena, razen veljavnega lokacijskega dovoljenja.

Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev, če uporabnik izpolni vse pogoje iz soglasja, izdanega na podlagi 14. člena tega odloka, če je poravnal vse obveznosti do lastnika in upravljalca, predložil vso potrebno dokumentacijo in da stanje javne kanalizacije glede tehničnih normativov in standardov dovoljuje priključitev. K vlogi mora uporabnik predložiti na vpogled načrt hišne kanalizacije.

Upravljalec v pogojih soglasja glede na specifičnost uporabnika zahteva dodatne dopolnitve dokumentacije za pridobitev soglasja.

Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje upravljalcu.
Za prevzem javnih kanalizacij v upravljanje drugemu upravljalcu morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa pravilnik o pogojih ter načinu odvajanja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Slovenska Bistrica.

Priključitev obstoječih in novih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je obvezna, če je priključek tehnično izvedljiv. V primeru, da priključitev ni tehnično enostavno izvedljiva ali pa kanalizacijsko omrežje v bližini obravnavanega objekta ni zgrajeno, je lastnik do zgraditve javne kanalizacije dolžan interno omrežje za odpadne vode urediti na drug ustrezen način po navodilih pristojne inšpekcije oziroma v skladu s projektno dokumentacijo.
V primeru, da bi bili lahko ogroženi vodni viri ali druge dobrine, lahko upravljalec postavi višje zahteve.

Za priključitev objekta na javno kanalizacijo mora bodoči uporabnik javne kanalizacije izpolniti prijavo za priključek, kateri mora priložiti naslednje dokumente:
– ustrezno dovoljenje za gradnjo, za objekte zgrajene po letu 1967,
– načrt priključnega kanala,
– dokumentacijo o izpolnitvi posebnih pogojev iz soglasja za priključitev.

Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih ter izvedbo hišnih priključkov, razen zemeljskih del, lahko opravlja le upravljalec oziroma, s soglasjem upravljalca, za taka dela usposobljen izvajalec.
Priključitev hišne kanalizacije na javno se izvede na stroške uporabnika.
Priključitev mora biti izvedena pred izdajo uporabnega dovoljenja. O opravljeni priključitvi izda upravljalec potrdilo.
Priključitev starih obstoječih objektov na javno kanalizacijo je obvezna v roku 6 mesecev po izgradnji javne kanalizacije. Pri priključitvi sta uporabnik in upravljalec dolžna upoštevati pogoje, ki veljajo za nove objekte.
Priključitev priključnega kanala se izvede v revizijskem jašku javne kanalizacije.
Uporabnik javne kanalizacije, ki je po tem odloku dolžan na spojnem kanalu zgraditi kontrolni jašek, si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti od upravljalca smernice za izgradnjo kontrolnega jaška.

Uporabnik ima pravico odpovedi priključitve le v primeru, da objekt poruši, in sicer najmanj 30 dni pred nameravano porušitvijo.

Uporabnik, ki odvaja v javno kanalizacijo odpadne tehnološke vode, mora izvajati kontrolo le-teh po pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96) ter po uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav posameznih panog, kolikor ta za določeno panogo obstaja. Rezultate in vse spremembe mora posredovati upravljalcu.

Uporabnik je v primeru spremenjenih pogojev priključitve dolžan na lastne stroške prilagoditi hišni priključek, ne glede na prvotne pogoje priključitve. O spremenjenih pogojih je upravljalec dolžan obvestiti uporabnika ter mu podati rok ureditve, določen glede na obseg potrebnih del.

Viri financiranja so lahko:
– cena odvajanja odpadne vode (kanalščina),
– cena čiščenja odpadnih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– takse ob soglasjih h gradnji,
– takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in padavinskih voda.

Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir.
Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javnega kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih voda. Te stroške plačajo tudi uporabniki, ki izredno, ob dogovoru z upravljalcem, sami pripeljejo odpadno vodo na napravo za čiščenje odpadnih voda.

Višino in način obračunavanja odvajanja in čiščenja odpadne vode določa pravilnik o pogojih ter načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Slovenska Bistrica.

Pred izdajo soglasja h gradnji oziroma k priglasitvi del uporabnik poravna prispevek, ki predstavlja povračilo dela stroškov za izgradnjo, obnovo in širitev kanalizacijskega omrežja.
Višino prispevka določi upravljalec na podlagi odloka, ki določa merila in kriterije za izračun prispevka ob priključitvi na javni vodovod ali kanalizacijo.

Uporabniki javne kanalizacije so dolžni redno plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda od dneva priključitve.

Naloge upravljalca so:
– redno vzdrževanje objektov in naprav, tako da je uporabnikom omogočeno redno odvajanje odpadnih voda,
– obnavljati dotrajano omrežje ter dotrajane dele objektov in naprav,
– poskrbeti za razvoj dejavnosti ter pravočasno pripravo planskih dokumentov za dejavnost in sicer za enostavno in razširjeno reprodukcijo,
– objekte in naprave vzdrževati v skladu s sprejetimi pravilniki, poslovniki ter ostalimi predpisi,
– nadzirati gradnjo kanalizacijskega omrežja in naprav,
– kontrolirati sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav v skladu s predpisi,
– voditi evidenco in kataster kanalizacijskih objektov in naprav,
– izdajati soglasja in omogočati priključitev na javno kanalizacijo,
– skrbeti za redni obračun odvedenih in očiščenih odpadnih voda.
Upravljalec ni odgovoren za škodo, ki nastane zaradi preplavitve v primeru povečanja odtoka ali zamašitve javnega kanala s strani uporabnika.

Obveznosti uporabnikov javne kanalizacije:
– gradnja interne kanalizacije v skladu s tehnično dokumentacijo in pogoji soglasja upravljalca,
– vzdrževanje hišne kanalizacije, hišnega priključka ter naprav za predčiščenje tako, da bo iztok izpolnjeval pogoje iz soglasja in tega odloka,
– uporabnik je dolžan upravljalca obvestiti o poškodbah na objektih, s katerimi gospodari sam ter takoj ukrepati, da ne bo nastala škoda na objektih javne kanalizacije,
– obveščati upravljalca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
– upravljalcu omogočiti dostop in pregled interne kanalizacije,
– redno kontrolirati sestavo odpadne vode in njeno temperaturo v skladu z določili tega odloka, rezultate pa na zahtevo posredovati upravljalcu,
– voditi dnevnik obratovanja objektov za predčiščenje odpadne vode, če jih ima,
– redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadne vode, na podlagi izdanih računov.
Pravne osebe so dolžne tudi:
– redno kontrolirati sestavo odpadne vode in njeno temperaturo v skladu z določili tega odloka, rezultate pa na zahtevo posredovati upravljalcu,
– voditi dnevnik obratovanja čistilnih naprav, lovilcev vlaken in maščob.
V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan upravljalcu poravnati stroške odprave.

Vsi izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljalca ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljalčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja.

Zagotavljanje varstva okolja, zaščita vodozbirnih območij in vodotokov je pravica in dolžnost tako upravljalca kot uporabnikov.

Uporabnikom ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo:
– odpadne vode, katere sestava ne ustreza kriterijem uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) oziroma uredbi za posamezno panogo, kolikor ta obstaja.
Odpadne vode ne smejo vsebovati naslednjih sestavin:
– tekočih goriv, olj in maziv; nafte in naftnih derivatov,
– ostanke lakov, topil in impregnacij,
– gorljivih in eksplozivnih snovi,
– radioaktivnih snovi,
– snovi, ki razvijajo strupene in eksplozivne pline,
– trdih in viskoznih snovi, kot so: les, žagovina, pepel, plastika, živalski odpadki, slama, krpe itd.,
– drugih škodljivih snovi, ki povzročajo spremembo kemične, fizikalne, biološke in bakteriološke sestave podzemnih voda in vodnih tokov,
– gnoja, pepela, kosti, mavca, cementa, peska, tehnoloških peskov, usnja, konzerv, stekla in drugih tehnoloških in komunalnih odpadkov,
– neprečiščene tehnološke, industrijske vode, ki ne ustreza uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96),
– snovi, ki jih določa pravilnik o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Slovenska Bistrica.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadne vode samo v primeru, da ne vplivajo škodljivo na naprave za dovod in čiščenje odpadnih voda in na njihovo delovanje.
Snovi oziroma odpadne vode, ki brez predčiščenja ne ustrezajo pogojem upravljalca glede izpusta, mora uporabnik ustrezno očistiti. Upravljalec ima pravico in dolžnost kontrole uporabnikov objektov in naprav za predčiščenje na stroške uporabnika ter tudi določiti pogoje delovanja naprave za predčiščenje.
Brez predhodnega posebnega soglasja upravljalca javne kanalizacije ni dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo organsko visoko obremenjenih odpadnih voda.
Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.

Upravljalec ima pravico odpovedati uporabniku odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naslednjih primerih:
– če uporabnik zaradi rušitve zaprosi za začasno ali trajno zaporo,
– če stanje uporabnikov objektov ogroža življenje in zdravje ljudi,
– če niso izpolnjeni pogoji iz soglasja za priključitev,
– če uporabnik dovoli drugemu uporabniku priključitev kanalizacije na svoj priključek brez soglasja upravljalca,
– če uporabnik z odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo snovi, navedene v prejšnjem členu,
– če uporabnik, ki je po tem odloku dolžan upravljalcu predložiti izvide o izpustu, tega ne stori oziroma če izvida ni izdelal atestiran laboratorij,
– če uporabnik ne poravna stroškov storitve niti po pisnem opominu,
– če ne izpolnjuje drugih obveznosti po pogojih tega odloka.
Uporabnik je dolžan poravnati upravljalcu stroške prekinitve in ponovne priključitve, kakor tudi nastalo škodo na objektih in napravah javne kanalizacije.
Pravico do odpiranja jaškov in do vseh drugih posegov ima izključno upravljalec. Izjemoma to lahko opravi uporabnik, vendar le s predhodno prijavo in dovoljenjem upravljalca.

Upravljalec ima pravico zaradi del na objektih in napravah začasno prekiniti storitev pod pogoji, da o prekinitvi obvesti uporabnike in sicer vsaj 14 dni pred nameravano prekinitvijo. V primeru, da prekinitev traja dlje kot en dan, mora upravljalec odvod odpadne vode začasno rešiti na drug ustrezen način.
Povzročitelj škode je dolžan upravljalcu poravnati stroške za odpravo nepravilnosti na objektih in napravah javne kanalizacije in stroške izvedbe začasne rešitve za odvod odpadne vode.

Z denarno kaznijo do 200.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljalec javne kanalizacije, če:
1. ne dovoli priključitve uporabniku, ki izpolnjuje obveznosti iz 15. člena tega odloka,
2. ne izpolnjuje obveznosti iz 30. člena tega odloka,
3. ne izvede prekinitev odvajanja odpadnih voda v skladu z določili 35. in 36. člena tega odloka,
4. ne obvesti uporabnika o spremenjenih pogojih priključitve, na podlagi katerih je uporabnik dolžan prilagoditi hišni priključek (24. člen).
V primeru, da upravljalec o začasni prekinitvi odvajanja odpadnih ali meteornih voda ne obvesti uporabnika v roku, določenim s 36. členom tega odloka in je zato povzročena škoda, se z denarno kaznijo od 60.000 SIT kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca javne kanalizacije.

Z denarno kaznijo do 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1. ki v javno kanalizacijo odvaja podtalnico, drenažno vodo, vodo odprtih vodotokov ali meteorno vodo, kjer je to možno speljati v ponikovalnico ali vodotok (9. člen),
2. ki meteorno kanalizacijo okolja, objekta in drenažo spelje izven vplivnega območja objekta tako, da pride do erozije in ogrožanja stanovanjskih in drugih objektov (9. člen),
3. ki komunalne odpadne vode ne spelje po vodotesni kanalizaciji v vodotesno greznico po volumnu dimenzionirano na dejansko obremenitev (9. člen),
4. ki ne zagotavlja rednega odvoza in pravilnega ravnanja z odplakami (9. člen),
5. ki se ne priključi na javno kanalizacijo po zahtevah 13. člena tega odloka, kolikor so izpolnjeni pogoji prvega in tretjega odstavka 18. člena tega odloka,
6. ki ne izpolnjuje obveznosti iz prvega odstavka 31. člena tega odloka,
7. ki izvaja posege na objektih in napravah javne kanalizacije brez predhodne prijave in dovoljenja upravljalca (35. člen).
Z denarno kaznijo do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena samostojni podjetnik – posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba pa z denarno kaznijo do 60.000 SIT.

Z denarno kaznijo do 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1. ki v javno kanalizacijo odvaja odpadno vodo iz gnojničnih jam, zbiralnikov ali odpadke z gnojišč (10. člen),
2. ki se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca (11. člen),
3. ki izvaja dela na javni kanalizaciji, priključkih ali izvaja hišni priključek brez soglasja upravljalca (20. člen),
4. ki odvaja v javno kanalizacijo odpadno vodo, ki vsebuje sestavine, ki jih prepoveduje 34. člen tega odloka.
Z denarno kaznijo do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena samostojni podjetnik – posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba pa z denarno kaznijo do 60.000 SIT.

Z denarno kaznijo do 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki po končani gradnji javne kanalizacije ne prenese v upravljanje upravljalcu (17. člen).
Z denarno kaznijo do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik – posameznik in odgovorna oseba pravne osebe.

Pravilnik o pogojih in načinu odvajanja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Slovenska Bistrica se pripravi v roku 12 mesecev po sprejetju tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Komunalna inšpekcija občine Slovenska Bistrica in upravljalec kanalizacije, razen določb 10. in 14. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.