Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za uteži z nazivnimi masami od 50 kg do 5.000 kg
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati uteži z nazivnimi masami od 50 kg do 5.000 kg (v nadaljnjem besedilu: uteži), način označevanja, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi s skrajšano z oznako MP-35.
2. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. »nazivna masa uteži (m(0))« je zaokrožena oziroma približna vrednost mase uteži, ki je vodilo za njeno uporabo;
2. »konvencionalna masa uteži (m(c))« je masa referenčne uteži z gostoto 8.000 kg/m3 pri temperaturi uteži 20 °C, ki jo uravnoteži v zraku z gostoto 1,2 kg/m3;
3. »naravnavanje uteži« je postopek, pri katerem se masa uteži, merjena na zraku, naravna tako, da je v mejah največjih dopustnih pogreškov za razred točnosti, ki mu utež pripada.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
3. člen
Nazivna masa uteži mora biti izražena v obliki 1 x 10(na k), 2 x 10(na k) ali 5 x 10(na k) kg, kjer je k celo pozitivno število.
4. člen
Uteži morajo biti čimbolj enostavne oblike in ne smejo imeti ostrih robov, vdolbin in izboklin, da se prepreči sprememba mase med uporabo.
Uteži, ki se pri uporabi kotalijo po sprejemniku tehtnice ali po tirnicah, morajo imeti nastavke ali utore za kotaljenje.
5. člen
Uteži se naravnavajo pri naslednjih pogojih:
1. gostota zraka 1,2 kg/m3,
2. gostota uteži 8.000 kg/m3 pri temperaturi 20 °C brez korekcije zračnega tlaka.
6. člen
Uteži morajo imeti eno ali več odprtin za naravnavanje mase. Čep za zapiranje teh odprtin mora preprečiti vdor vode in zraka v odprtino. Prostornina odprtine za naravnavanje mase je lahko največ 5% prostornine uteži, najmanj 1% prostornine uteži pa mora po prvem naravnavanju ostati prazen.
7. člen
Uteži se izdelujejo iz sive litine, lahko pa so izdelane tudi iz drugega materiala ali iz več različnih materialov, vendar morajo izpolnjevati zahteve iz 12. člena tega pravilnika.
Material, uporabljen za izdelavo uteži, mora imeti take mehanske lastnosti, da je odporen proti vsem obremenitvam in udarcem, ki nastajajo pri normalni uporabi uteži.
8. člen
Uteži morajo biti zaščitene pred korozijo. Ta zaščita mora biti odporna proti udarcem in atmosferskim vplivom.
9. člen
Razširjena merilna negotovost U določitve konvencionalne mase posamezne uteži m(c) pri faktorju pokritja k = 2, mora biti manjša ali enaka 1/3 največjih dopustnih pogreškov iz 11. člena tega pravilnika:
10. člen
Konvencionalna masa posamezne uteži m(c) ne sme odstopati od nazivne mase m(0) več kot znaša razlika med pripadajočim največjim dopustnim pogreškom in razširjeno merilno negotovostjo U:
11. člen
Največji dopustni pogreški uteži morajo biti usklajeni s številom razdelkov preskušane tehtnice (n), določeni pa so v naslednji preglednici:
----------------------------------------------------------------
Nazivna Največji dopustni pogrešek uteži (v gramih)
masa v odvisnosti od števila razdelkov (n)
uteži,m(0)(kg) preskušane tehtnice
-------------------------------------------
1.000 3.000 5.000 10.000
----------------------------------------------------------------
50 ± 17 ± 8,5 ± 5 ± 2,5
100 ± 33 ± 17 ± 10 ± 5
200 ± 66 ± 33 ± 20 ± 10
500 ± 170 ± 85 ± 50 ± 25
1.000 ± 330 ± 170 ± 100 ± 50
2.000 ± 660 ± 330 ± 200 ± 100
5.000 ± 1.700 ± 850 ± 500 ± 250
----------------------------------------------------------------
12. člen
Gostota materiala, iz katerega so izdelane uteži, mora biti taka, da odstopek ±10% od dogovorjene gostote zraka (1,2 kg/m3) ne povzroči pogreška, večjega od ene četrtine največjega dopustnega pogreška za to utež.
V odvisnosti od števila razdelkov (n) preskušane tehtnice in relativnega pogreška uteži znaša najmanjša gostota materiala za uteži:
------------------------------------------------------------
Število razdelkov Relativni Najmanjša gostota
tehtnice (n) pogrešek uteži materiala (kg/m3)
------------------------------------------------------------
1.000 ± 0,003 30 1.231
3.000 ± 0,000 17 2.087
5.000 ± 0,000 10 3.000
10.000 ± 0,000 05 4.364
------------------------------------------------------------
13. člen
Uteži, ki se uporabljajo na prostem, se naravnajo za število razdelkov (n) do 5.000.
14. člen
Največji dopustni pogreški pri utežeh v uporabi smejo biti dvakrat večji od največjih dopustnih pogreškov, določenih v 11. členu tega pravilnika.
III. NAPISI IN OZNAKE
15. člen
Vsi napisi in oznake na utežeh morajo biti v slovenskem jeziku.
Napisi in oznake morajo biti jasni, dobro vidni pri normalni uporabi in napisani tako, da jih ni mogoče zbrisati ali sneti.
16. člen
Napisi in oznake morajo biti na utežeh na vidnem mestu in morajo vsebovati:
1. nazivno maso v številkah z oznako uporabljene merske enote,
2. največje število razdelkov (n) tehtnice, ki se sme z utežjo preskušati,
3. oznake za razlikovanje, če gre za garnituro.
IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
17. člen
Za uteži so obvezne prve overitve.
Prva overitev vključuje meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali uteži izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.
Največji dopustni pogreški za prve overitve so določeni v 11. členu tega pravilnika.
V. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
18. člen
Za uteži so obvezne redne in izredne overitve.
Redne in izredne overitve vključujejo meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali uteži izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.
Največji dopustni pogreški za redne in izredne overitve so enaki največjim dopustnim pogreškom iz 11. člena tega pravilnika.
Rok za redne overitve uteži je 1 leto.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
19. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za etalonske uteži z nazivno maso od 50 kg do 5000 kg (Uradni list SFRJ, št. 44/88).
20. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-7/02
Ljubljana, dne 11. februarja 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
