Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za naprave z valji za preverjanje zaviralne sile pri vozilih na motorni pogon in priklopnih vozilih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati naprave z valji za preverjanje zaviralne sile po obodu koles pri dvokolesnih ali večkolesnih vozilih na motorni pogon in priklopnih vozilih (v nadaljnjem besedilu: naprave z valji), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako: MP-31.
2. člen
Naprave z valji so naprave, s katerimi se meri delovanje zavor vozila na motorni pogon ali priklopnega vozila tako, da se zaviralna sila meri neposredno in prikazuje številčno in/ali grafično za vsako kolo posebej.
3. člen
Zaviralna sila po obodu koles se meri na osnovi sile, ki jo povzroča moment reakcije pogonskega motorja, ki se mehansko, hidravlično, pnevmatsko ali električno prenaša na merilni del naprave z valji.
II. PODROČJE UPORABE
4. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve za naprave z valji, ki se uporabljajo:
– v centrih za tehnične preglede pri registraciji vozil,
– pri drugih uradnih postopkih.
III. MEROSLOVNE ZAHTEVE
5. člen
Merska enota prikazane vrednosti zaviralne sile je newton (N) ali iz nje izpeljana enota.
6. člen
Razdelba na skali analogne kazalne naprave mora omogočati razločljivost, ki je enaka ali manjša od 2% končne vrednosti merilnega območja.
Pri digitalni kazalni napravi korak (inkrement) ne sme biti večji od 1% končne vrednosti merilnega območja.
7. člen
Največji dopustni merilni pogrešek znaša 5% izmerjene zaviralne sile, vendar ne več kot 3% končne vrednosti merilnega območja naprave.
Razlika med prikazano silo levega in desnega kolesa pri isti zaviralni sili na obeh kolesih ne sme biti večja od 5% izmerjene zaviralne sile in ne večja od 2% končne vrednosti merilnega območja naprave.
IV. TEHNIČNE ZAHTEVE
8. člen
Naprava z valji je lahko konstruirana za merjenje zaviralne sile samo ene vrste vozil ali kot univerzalna naprava z valji za merjenje zaviralne sile raznih vrst vozil na motorni pogon in priklopnih vozil.
Merilna območja naprav morajo ustrezati naslednjim vrednostim:
----------------------------------------------------------------
Vrsta vozila Merilno območje
----------------------------------------------------------------
Osebna vozila 0 kN do najmanj 6 kN
Tovorna vozila 0 kN do najmanj 30 kN
Motorna kolesa 0 kN do najmanj 2,5 kN
----------------------------------------------------------------
Naprava z valji ima lahko dodatno napravo (možnost), ki omogoča merjenje zaviralne sile pri vozilih z večosnim pogonom, če deluje:
– po načelu izkoriščanja funkcije diferenciala vozila ali
– po drugih načelih.
Če naprave z valji za merjenje na vozilih s klasičnim enoosnim pogonom vključujejo tudi možnost merjenja na vozilih z večosnim pogonom, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da se možnost merjenja na vozilih z večosnim pogonom lahko izklopi in se naprava neovirano uporablja za merjenje pri vozilih s klasičnim enoosnim pogonom,
– da uporaba možnosti merjenja na vozilih z večosnim pogonom ne vpliva na ločeno merjenje zaviralne sile na kolesih iste osi,
– da uporaba možnosti merjenja na vozilih z večosnim pogonom ne povzroča, da bi se nesimetrije na eni osi prenašale preko mehanskih spojnih mehanizmov pogonskega dela vozila kot zaviralna sila na drugo os,
– da je proizvajalec na napravi nedvoumno označil, da vključuje možnost merjenja na večosnih pogonih.
9. člen
Če je naprava z valji predvidena samo za merjenje na vozilih z večosnim pogonom, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
– uporabljen način delovanja mora preprečevati medsebojni vpliv med dvema različnima osema,
– merjenje zaviralne sile mora biti mogoče za vsako kolo posebej,
– zaviralna sila na posameznem kolesu se mora meriti pri vrtenju kolesa v smeri vožnje naprej,
– mogoč mora biti enostaven in enoumen ter meroslovno sledljiv način umerjanja.
10. člen
Naprava z valji ima lahko digitalno ali analogno kazalno napravo ali kombinacijo obeh.
Analogna kazalna naprava mora biti konstruirana tako, da so mehanski kazalci, ki prikazujejo zaviralno silo levega in desnega kolesa, ločeni. Če se kazalci, ki prikazujejo zaviralno silo levega in desnega kolesa, vrtijo okoli iste osi, morajo biti različno obarvani in dobro razločljivi.
11. člen
Naprave z valji za preskušanje osebnih ali tovornih večkolesnih vozil, kombinirane naprave za preskušanje večkolesnih vozil ter naprave z valji za preskušanje motornih koles morajo omogočati grafični prikaz zavorne sile za posamezna kolesa v odvisnosti od sile na stopalki oziroma ročici zavore.
Naprava z valji za preskušanje večkolesnih vozil ima lahko pisalnik za izpis zaviralne sile v celem merilnem območju posebej za levo in posebej za desno kolo.
Na izpisu in/ali izpisnem diagramu morajo biti prepoznavni razdelki skale, ki omogočajo natančno določitev vrednosti zavorne sile.
12. člen
Površina valjev, na katere nalegajo kolesa merjenega vozila, mora imeti take torne lastnosti, da zagotavljajo torni koeficient najmanj 0,5.
Premer valjev, na katere nalegajo kolesa merjenega vozila, ne sme biti manjši od 100 mm pri napravah, s katerimi se merijo zaviralne sile vsakega kolesa posebej, oziroma od 150 mm pri napravah za hkratno merjenje zaviralne sile koles na obeh straneh iste osi.
Obodna hitrost valjev, na katere nalegajo kolesa merjenega vozila, ne sme biti manjša od 2 km/h in ne večja od 7 km/h. Zahteva velja za preskusne linije za osebna in tovorna vozila, za kombinirane preskusne linije in za preskusne linije za motorna kolesa.
13. člen
Naprava z valji je lahko opremljena z dodatnimi napravami:
– za avtomatsko vključitev pri prihodu merjenega vozila na napravo oziroma izključitev pri odhodu merjenega vozila z nje,
– za avtomatsko izključitev pri zdrsavanju koles ali pri blokiranju koles,
– za izpis merjenih veličin,
– za spreminjanje medosnega razmika valjev, na katere nalegajo kolesa merjenega vozila, odvisno od velikosti koles,
– za merjenje tlaka v zavornem sistemu merjenega vozila,
– za priključitev na sisteme za elektronsko obdelavo podatkov,
– za gretje valjev.
V. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
14. člen
Naprave z valji morajo imeti odobritev tipa in overitve.
Postopek ugotavljanja skladnosti naprav z valji vključuje:
a) kontrolo splošnega stanja naprave po posameznih zahtevah tega pravilnika,
b) preverjanje kakovosti površine valjev (izrabljenost površine, mehanske poškodbe in drugo),
c) funkcionalno preskušanje celotne naprave,
d) meroslovno-tehnično preskušanje (stanje kazalnih in tiskalnih naprav, stanje analognih in digitalnih naprav, možnosti ročnega in avtomatskega vključevanja in izključevanja, izklop in ponovni vklop naprave pri blokadi koles vozila in drugo),
e) preverjanje točnosti naprave z valji (ugotavljanje merilnih pogreškov v posameznih točkah merilnega območja).
15. člen
Točnost naprave z valji se preverja z merilnim vzvodom (tehtnico) določene dolžine in z utežmi, ki morajo ustrezati razredu točnosti M2.
16. člen
Merilna oprema iz 15. člena tega pravilnika, s katero se preverja točnost naprave z valji, mora imeti zagotovljeno meroslovno sledljivost ter mora biti redno vzdrževana po navodilih proizvajalca.
Če ima naprava z valji vgrajeno tehtnico za merjenje mase vozila, se ta šteje za indikator.
Če ima naprava z valji vgrajene merilnike za merjenje tlaka v zavorni napeljavi, se ti štejejo za indikatorje.
17. člen
Prva overitev naprave z valji obsega ugotavljanje skladnosti naprave z odobrenim tipom skladno s certifikatom o odobritvi tipa ter naslednje preskuse in meritve:
– ugotavljanje točnosti v najmanj 6 točkah merilnega območja,
– preverjanje mer in splošnega stanja valjev,
– merjenje hitrosti vrtenja valjev in
– splošni tehnični preskus.
VI. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
18. člen
Redna overitev merila obsega:
– ugotavljanje točnosti v najmanj 6 točkah merilnega območja,
– preverjanje mer in splošnega stanja valjev,
– merjenje hitrosti vrtenja valjev,
– splošni tehnični preskus.
Rok, v katerem se redno overjajo naprave z valji, je eno leto.
Izredna overitev je obvezna:
– po izvedenem popravilu, s katerim se poseže v merilo,
– kadar je naprava z valji še pred iztekom zadnjega overitvenega roka razstavljena in premeščena na novo mesto uporabe.
VII. NAPISI IN OZNAKE
19. člen
Naprava z valji mora biti označena z naslednjimi napisi v slovenskem jeziku, ki morajo biti čitljivi in dobro prepoznavni v normalnih pogojih uporabe:
– tipom naprave z valji,
– serijsko ali tovarniško številko naprave in letom proizvodnje,
– uradno oznako naprave iz odobritve tipa,
– merilnim območjem naprave (“od... do...”).
Napisi in oznake iz prvega odstavka tega člena morajo biti zbrani na enem vidnem mestu na napravi z valji.
VIII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
20. člen
Naprave z valji, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa, se smejo dati v promet in uporabo ter redne in izredne overitve, če izpolnjujejo zahteve tega pravilnika glede največjega dopustnega merilnega pogreška.
21. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za naprave z valji za preveritev zaviralne sile po obodu koles pri vozilih na motorni pogon in priklopnih vozilih (Uradni list SFRJ, št. 31/87).
22. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 273/2002
Ljubljana, dne 19. februarja 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
