Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena razglašamo enoto dediščine:
– Ljubljana – Cekinov grad (EŠD 319).
Enota ima zaradi kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostnega in arhitekturnega ter zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Cekinov grad, nekdanja Lambergova graščina, je izjemen predmestni plemiški dvorec baročne dobe. Stavbo so gradili med leti 1752 in 1755 po načrtih stavbenika Johana Georga Schmidta iz Ljubljane. Kasnejši lastniki, Szögeniji, so dali dvorcu ime Cekinov grad. Dvorec je bil bivališče Pagliaruzzijev, pri njih stanujočega Franceta Prešerna in kasneje kartografa ter industrijalca Petra Koslerja. Dozidavo dvorca je načrtoval arhitekt Jurij Kobe leta 1991.

Spomenik obsega parcele: 1356, 1357, 1358, 1359/1, 1359/2, 1359/3, 1360 (del), 1361, 1362, 1368, 1369, 1385 (del), 1386, 1387, 1398 (del), vse k.o. Spodnja Šiška.
Meje spomenika so vrisane na zemljiško katastrskem načrtu v merilu 1: 1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo in odprti prostor spomenika ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in muzejske namembnosti,
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika, zlasti gabaritov in tlorisne sheme ter ohranjenih delov opreme osrednje dvorane,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo in pripadajoče parkovne površine spomenika ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilnega tlorisa, razporeda poti, rastlinskih združb in druge opreme parka, varovanju vedut in parkovne celote, skupaj z ohranitvijo pogledov iz parka,
– v varovanem območju je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter reklamami, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, umetnostne in arhitekturne ter zgodovinske vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ,
– omogoča neoviran dostop javnosti,
– spodbudi znanstveno-raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine.
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.