Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu (ZZavar-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. marca 2002.

Besedilo 118. člena zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/00 in 91/00 – popravek, v nadaljevanju: ZZavar) se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Zavarovalnica oblikuje izravnalne rezervacije v naslednjih zavarovalnih vrstah:

– zavarovanje tirnih vozil (4. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
– letalsko zavarovanje (5. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
– zavarovanje plovil (6. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
– zavarovanje prevoza blaga (7. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
– zavarovanje požara in elementarnih nesreč (8. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
– drugo škodno zavarovanje (9. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
– zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov (11. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
– zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil (12. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
– splošno zavarovanje odgovornosti (13. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
– kreditno zavarovanje (14. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
– kavcijsko zavarovanje (15. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
– zavarovanje raznih finančnih izgub (16. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona).
Ne glede na določbo prvega stavka tega odstavka oblikuje zavarovalnica, ki opravlja izključno posle pozavarovanj, izravnalne rezervacije za neproporcionalna pozavarovanja v tistih zavarovalnih vrstah, ki izpolnjujejo pogoje, določene v četrtem odstavku tega člena.
(2) Izravnalne rezervacije se oblikujejo na podlagi deleža škod, za katerega dejanske obveznosti zavarovalnice na podlagi zavarovalnih primerov, ki so nastopili v obračunskem obdobju, presegajo ocenjene obveznosti zavarovalnice, ki so bile podlaga za določitev zavarovalne premije.
(3) Izravnalne rezervacije se nanašajo na časovno izravnavo neenakomernega odvijanja škodnega dogajanja. Zavarovalnica oblikuje izravnalne rezervacije v tistih zavarovalnih vrstah, kjer so na podlagi statističnih podatkov ugotovljena znatna nihanja škod, ki niso izravnana z zavarovalno premijo posameznega leta ali s pozavarovanjem. Zavarovalnica oblikuje izravnalne rezervacije na podlagi odstopanja deleža škod v tekočem obračunskem obdobju od povprečnega deleža škod v opazovanem obdobju.
(4) Zavarovalnica mora oblikovati izravnalno rezervacijo v posamezni zavarovalni vrsti iz prvega odstavka tega člena, če:
1. znaša standardni odklon deleža škod od povprečnega deleža škod v opazovanem obdobju vsaj 5-odstotnih točk, in
2. če vsaj enkrat v opazovanem obdobju delež škod, povečan za povprečni delež stroškov, prekorači 100 odstotkov in
3. če obračunana povprečna čista letna premija v zadnjih treh letih, vključno s tekočim obračunskim letom, preseže 50 mio tolarjev ali 4% skupne premije premoženjskih zavarovanj iz 1. točke četrtega odstavka 2. člena tega zakona.
Ne glede na določbo v 3. točki tega odstavka se za kreditna zavarovanja (14. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) upošteva povprečna čista letna premija v zadnjih petih letih, vključno s tekočim obračunskim letom.
(5) Opazovano obdobje mora obsegati obdobje najmanj desetih let pred letom, za katerega se izračunavajo izravnalne rezervacije.
(6) Delež škod za posamezno leto se izračuna kot razmerje med odhodki za škode in čistimi prihodki od premij za posamezno zavarovalno vrsto. Pri izračunu odhodkov za škode za posamezno zavarovalno vrsto se upoštevajo čiste obračunane odškodnine oziroma zavarovalnine, povečane za cenilne stroške, spremembe čistih obračunanih škodnih rezervacij in pripadajoče obresti.
(7) Delež stroškov za posamezno leto se izračuna kot razmerje med čistimi obratovalnimi stroški in čistimi prihodki od zavarovalnih premij. Povprečni delež stroškov je aritmetična sredina stroškov za zadnja tri leta opazovanega obdobja. Delež stroškov se izračuna skupno za vse zavarovalne vrste iz skupine premoženjskih zavarovanj (1. točka četrtega odstavka 2. člena tega zakona).
(8) Zgornja meja obveznosti oblikovati izravnalne rezervacije je pri kreditnih zavarovanjih in zavarovanjih posevkov in plodov proti toči in pozebi šestkratnik, pri vseh drugih zavarovanjih pa štirikratnik standardnega odklona deleža škod v opazovanem obdobju, pomnožen z lastnim deležem obračunane zavarovalne premije za tekoče leto. Za zavarovanje posevkov in plodov proti toči in pozebi v okviru zavarovalne vrste drugo škodno zavarovanje (9. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) mora zavarovalnica za posamezno leto izračunati delež škod ločeno od preostalih zavarovanj v tej zavarovalni vrsti.
(9) Zavarovalnica mora vsako leto, neodvisno od deleža škod, povečati izravnalno rezervacijo za 3,5% zgornje meje, izračunane po osmem odstavku tega člena, dokler izravnalne rezervacije ne dosežejo zgornje meje oziroma dokler je ne dosežejo ponovno, če so bile zmanjšane na podlagi dvanajstega odstavka tega člena.
(10) Zavarovalnica mora dodatno povečati izravnalne rezervacije, če je delež škod v tekočem letu manjši od povprečnega deleža škod v opazovanem obdobju. Povečanje se izračuna tako, da se razlika med obema deležema pomnoži z lastnim deležem obračunane zavarovalne premije za tekoče leto. Ne glede na določbo prejšnjega stavka, povečanje v posamezni zavarovalni vrsti ne sme presegati 75% razlike med čistimi prihodki od premij in odhodki za škode.
(11) Če bi s povečanjem na podlagi devetega in desetega odstavka tega člena izravnalne rezervacije presegle zgornjo mejo iz osmega odstavka tega člena, se izravnalne rezervacije povečajo le toliko, da dosežejo zgornjo mejo.
(12) Zavarovalnica mora zmanjšati izravnalne rezervacije, če je delež škod v tekočem letu večji od povprečnega deleža škod v opazovanem obdobju. Zmanjšanje se izračuna tako, da se razlika med obema deležema pomnoži z lastnim deležem obračunane zavarovalne premije za tekoče leto. Ne glede na določbo prejšnjega stavka, stanje izravnalnih rezervacij zaradi zmanjšanja ne sme postati negativno.
(13) Določbe osmega do dvanajstega odstavka tega člena se uporabljajo le, dokler obstaja obveznost oblikovati izravnalne rezervacije po četrtem odstavku tega člena.
(14) V primeru, da ima zavarovalnica oblikovane izravnalne rezervacije v višini, ki presega zgornjo mejo določeno v osmem in devetem odstavku tega člena, se tako oblikovani presežek všteva v izračun kapitalske ustreznosti.“

Besedilo 355. člena se spremeni tako, da se glasi:

“Kolikor s posebnimi predpisi ni drugače določeno, se za poslovanje Slovenske izvozne družbe, d.d. Ljubljana na področju zavarovanja za njen lasten račun v obdobju do članstva Republike Slovenije v Evropskih skupnostih smiselno uporabljajo določbe 1. do 5. člena, 8. člena, 13. do 15. člena, 65. do 72. člena, 74. do 91. člena, 104. člena, 109. in 110. člena, 112. do 116. člena, 118. in 119. člena, 134. do 141. člena, 154. do 171. člena, 175. do 183. člena, 214. do 240. člena, 331. in 332. člena, 352. člena ter 359. do 361. člena tega zakona.“

Do ureditve obdavčenja izravnalnih rezervacij v zakonu, ki ureja davek od dobička pravnih oseb, se znesek, ki ga v tekočem letu zavarovalnica namenja za oblikovanje izravnalnih rezervacij nad ravnijo določeno v osmem in devetem odstavku 1. člena tega zakona všteva v davčno osnovo za izračun davka od dobička.

V primeru prenehanja obveznosti oblikovanja izravnalnih rezervacij po prvem in četrtem odstavku 1. člena tega zakona zavarovalnica zmanjša izravnalne rezervacije v naslednjih petih letih, in sicer vsako leto za eno petino zneska oblikovanih izravnalnih rezervacij, doseženega ob prenehanju pogojev za njihovo oblikovanje.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.