Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (ZUOPZP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. marca 2002.

(1) Ta zakon določa obliko in način financiranja in dodeljevanja sredstev državne pomoči v zvezi z izvajanjem ukrepov za odpravo posledic, preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov na vplivnem območju določenih plazov večjega obsega in ureja vprašanja povezana s pridobivanjem nepremičnin, pripravo in sprejemom lokacijskega načrta in izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo objektov na vplivnem območju teh plazov.
(2) Plazovi večjega obsega po tem zakonu so plazovi, ki jih je kot plazove večjega obsega določila komisija iz 3. člena na predlog strokovnega odbora iz 4. člena zakona o ukrepih za odpravo posledic plazu Stože v Občini Bovec in plazov večjega obsega, nastalih na območju Republike Slovenije po 15. oktobru 2000 (Uradni list RS, št. 124/00).
(3) Plazovi večjega obsega iz prejšnjega odstavka so:
– Stovže v Občini Bovec,
– Slano blato v Občini Ajdovščina,
– Macesnikov plaz v Občini Solčava,
– plaz Podmark v Občini Šempeter Vrtojba,
– plaz Strug v Občini Kobarid in
– plazišče Gradišče-Šmihelj v Občini Nova Gorica.
(4) Vplivno območje plazu večjega obsega je območje, na katerem je zaradi neposredne ogroženosti ali zaradi posrednih posledic zemeljskega plazu omejena raba prostora.
(5) Ukrepi za odpravo posledic, preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov na vplivnem območju plazov so:
1. preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskega plazu z izgradnjo vodnogospodarskih in geotehničnih objektov (v nadaljnjem besedilu: objekti vodnogospodarske infrastrukture) in
2. zagotovitev obnove ali nadomestne gradnje zaradi plazu poškodovanih objektov državne in lokalne infrastrukture, kulturnih spomenikov in objektov, namenjenih varstvu naravnih znamenitosti,
3. zagotovitev obnove ali nadomestne gradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki jih je treba zaradi porušitve, poškodovanosti ali neposredne ogroženosti obnoviti ali odstraniti iz vplivnega območja zemeljskega plazu ali jih je treba odstraniti zaradi gradnje infrastrukturnih objektov iz prejšnjih točk tega odstavka.
(6) Geotehnični objekti iz 1. točke prejšnjega odstavka so objekti za preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov ter objekti za začasno ali trajno odlaganje zemljine, ki nastaja kot odpadni material pri gradnji ali obnovi objektov iz prejšnjega odstavka.
(7) Ta zakon se ne nanaša na obnovo in nadomestno gradnjo objektov v lasti oseb zasebnega prava in objektov lokalne infrastrukture na vplivnem območju plazu Stože, ki se že izvajajo po določbah zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99 in 59/01).

(1) Sredstva za izvedbo ukrepov za odpravo posledic, preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov na vplivnem območju določenih plazov večjega obsega iz tretjega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: sredstva za izvajanje ukrepov) se zagotovijo v državnih proračunih Republike Slovenije v obdobju od leta 2002 do leta 2005.
(2) V proračunu Republike Slovenije se sredstva za izvajanje ukrepov v letu 2002 zagotovijo v okviru sredstev proračunske rezerve v letu 2002 do višine 1.175,000.000 tolarjev.
(3) Sredstva za izvajanje ukrepov v letih 2003 do 2005 so sredstva državnega proračuna v tem obdobju.
(4) Višino sredstev za izvajanje ukrepov po tem zakonu se določi za vsak posamezni zemeljski plaz iz tretjega odstavka prejšnjega člena vsako proračunsko leto posebej na podlagi programa odprave posledic, preprečitev širjenja in ustalitev plazov večjega obsega po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: program odprave posledic plazov).

(1) Sredstva za izvajanje ukrepov pridobi za obnovo infrastrukturnih objektov za to infrastrukturo pristojni državni organ.
(2) Sredstva za izvajanje ukrepov se dodelijo občini kot poseben transfer z državne ravni za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov, ki so:
– del lokalne infrastrukture, za katero se sredstva za investicije in investicijsko vzdrževalna dela zagotavljajo v občinskem proračunu,
– namenjeni izvajanju lokalne javne službe, ki se financira tudi iz sredstev občinskega proračuna,
– v lasti občine in se njihovo vzdrževanje ali obnavljanje financira iz sredstev občinskega proračuna,
– z aktom občine razglašeni za kulturni spomenik,
– namenjeni varstvu naravne znamenitosti, razglašene z aktom občine, ali
– namenjeni komunalni ureditvi stavbnih zemljišč za nadomestno gradnjo objektov, ki jih je treba zaradi porušitve, poškodovanosti ali neposredne ogroženosti odstraniti iz vplivnega območja zemeljskega plazu ali jih je treba odstraniti zaradi gradnje infrastrukturnih objektov.
(3) Občini se dodelijo sredstva za izvajanje ukrepov, če je za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov iz prejšnjega odstavka porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 0,75% prejemkov proračuna v proračunskem letu, v katerem se izvajajo ukrepi po tem zakonu.
(4) Sredstva za izvajanje ukrepov se dodelijo osebi zasebnega prava za obnovo zaradi zemeljskega plazu porušenih ali poškodovanih objektov, ki so v njeni lasti, ali za nadomestno gradnjo objektov, ki so v njeni lasti, če jih je treba zaradi ogroženosti odstraniti iz vplivnega območja zemeljskega plazu.
(5) Pod pogoji, določenimi v 10. členu tega zakona pridobijo osebe zasebnega prava za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskih objektov posojila Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
(6) Sredstva za izvajanje ukrepov se za obnovo ali nadomestno gradnjo pridobi oziroma se jih dodeli v višini, ki jo je potrdila vlada v programu odprave posledic plazov.
(7) Za izvedbo obnove in nadomestne gradnje objektov iz drugega in četrtega odstavka tega člena je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(8) Ministrstvo zagotovi svetovanje in pomoč pri načrtovanju in projektiranju upravičencem do sredstev za izvajanje ukrepov po tem zakonu ter gradbeni ter finančni nadzor pri obnovi in nadomestni gradnji objektov iz prejšnjih odstavkov v breme sredstev zagotovljenih po tem zakonu.

(1) Za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta v lasti oseb zasebnega prava, za katerega so bila potrjena sredstva v programu odprave posledic plazov, se lahko dodeli največ:
1. do 60% potrjenih sredstev, če gre za objekt v katerem je lastnik objekta izvajal svojo dejavnost,
2. do 80% potrjenih sredstev, če gre za stanovanjski objekt, v katerem ima stalno prebivališče lastnik objekta ali njegov družinski član,
3. do 80% potrjenih sredstev, če gre za stanovanjski objekt in pripadajoče kmetijske gospodarske objekte, gozdne ceste in objekte za zajem vode kmetije in ima na kmetiji stalno prebivališče lastnik kmetije ali njegov družinski član.
(2) Za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta ali stanovanjskega objekta kmetije v lasti osebe zasebnega prava, v katerem prebivajo osebe s stalnim bivališčem v tem objektu, vendar lastnik objektov ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, se lahko lastniku dodeli največ do 40% sredstev, ki so bila potrjena v programu odprave posledic plazov.
(3) Za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta, ki je bil dan v najem za izvajanje dejavnosti drugi osebi, se lahko lastniku dodeli največ do 30% sredstev, ki so bila potrjena v programu odprave posledic plazov.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko za obnovo objekta, ki je zavarovan kot kulturni spomenik skladno s predpisi, ki urejajo področje kulturne dediščine, se lastniku tega objekta dodeli vsa sredstva, ki so mu bila potrjena v programu odprave posledic plazov.
(5) Za več objektov iz prejšnjih odstavkov, ki so v lasti iste osebe zasebnega prava, se določa višina odobrenih sredstev ter vodi postopek dodeljevanja sredstev za izvedbo ukrepov za vsako obnovo ali nadomestno gradnjo objekta posebej.

(1) Za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz prejšnjega člena se določi višina dodeljenih sredstev na podlagi:
1. ocene neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu in
2. višine sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta, ki je potrjena v programu odprave posledic plazov.
(2) Če višina sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta, ki je potrjena v programu odprave posledic plazov, ne presega za več kot 40% ocene neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu, se višino sredstev, ki se dodelijo osebi zasebnega prava, določi na podlagi izračuna:

                   S = A. (P2/P1). Sprojekt,

kjer je:
S – višina sredstev, dodeljenih osebi zasebnega prava,
A enako 0,3, če gre za objekt iz 2. in 3. točke prvega odstavka ter za objekt iz tretjega odstavka prejšnjega člena,
A enako 0,4, če gre za objekt iz drugega odstavka prejšnjega člena,
A enako 0,6, če gre za objekt iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena,
Sprojekt – sredstva, ki so za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta potrjena v programu odprave posledic plazov,
P1 – neto površina objekta po obnovi ali nadomestni gradnji in
P2 – neto površina objekta, pred obnovo ali nadomestno gradnjo, če ne gre za stanovanjski objekt. Pri stanovanjskem objektu je P2 standardna neto površina stanovanjskega objekta, ki se izračuna na podlagi števila oseb s stalnim bivališčem v objektu in naslednjih meril:
1. za eno ali dve osebi s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 90 m2;
2. za tri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 115 m2;
3. za štiri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 120 m2;
4. za pet oseb s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 135 m2.
(3) Če je višina sredstev obnove ali nadomestne gradnje objekta, ki so potrjena v programu odprave posledic plazov, za več kot 40% večja od ocene neposredne škode zaradi posledic plazu, se višina dodeljenih sredstev določi na podlagi izračuna:

                   S = A. (P2/P1). (Sprojekt + 1,4. Sškoda)/2,

kjer je:
Sškoda – ocena neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu.
(4) Če višina sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta, ki so potrjena v programu odprave posledic plazov, presega za več kot dvakrat oceno neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu, je višina sredstev, ki se jih lastniku objekta dodeli, enaka:

                   S = A. (P2/P1). 1,7. Sškoda.

(5) Za več kot pet oseb s stalnim bivališčem v stanovanjskem objektu se k izračunu standardne neto stanovanjske površine P2 iz prejšnjih odstavkov doda za vsako nadaljnjo osebo s stalnim bivališčem v objektu po 8 m2 ne glede na število stanovanjskih enot v stanovanjskem objektu.
(6) Za obnovljen objekt oziroma za nadomestni objekt se šteje objekt s saniranimi ali izdelanimi temelji, nosilnimi stenami in drugimi nosilnimi konstrukcijami oziroma elementi, vključno z ostrešjem in strešno kritino ter dimniki, izolacijo proti vlagi in toplotno zaščito, betonskimi tlaki kot podlago za finalno izvedbo tlakov, predelnimi stenami, notranjimi in zunanjimi ometi, vodovodno in električno inštalacijo ter vgrajenim stavbnim pohištvom in tudi končno obdelan, pri čemer se v končno obdelavo šteje izvedba hidroizolacije v kopalnici, izdelava podložnih estrihov in toplotna izolacija pod tlaki, obzidava kadi in končna obdelava sten, stropov in tlakov.
(7) Neto površina stanovanjskega, poslovnega ali kmetijskega gospodarskega objekta se izračuna na podlagi metodologije, ki jo določi minister, pristojen za okolje.

(1) Za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se višina dodeljenih sredstev določi na podlagi:
1. izračuna višine sredstev, dodeljenih za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta v lasti osebe zasebnega prava, iz 5. člena ter
2. izračuna dodatnih sredstev zaradi socialnega položaja lastnika ter tistih njegovih družinskih članov in oseb, s katerimi lastnik živi v skupnem gospodinjstvu in imajo stalno prebivališče v stanovanjskem objektu.
(2) Lastniku stanovanjskega objekta iz 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se dodelijo dodatna sredstva v višini sredstev iz 5. člena tega zakona, če vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki imajo stalno prebivališče v objektu, v preteklem letu ni presegala dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov. Mesečni družinski dohodek iz prejšnjega stavka znaša:
1. za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% zajamčenega osebnega dohodka,
2. za otroke od 7. do dopolnjenega 14. leta starosti 34% zajamčenega osebnega dohodka,
3. za otroke od 15. leta do zaključka šolanja 42% zajamčenega osebnega dohodka,
4. za odrasle osebe 52% zajamčenega osebnega dohodka in
5. za invalidne osebe s priznano najmanj 70% telesno okvaro 100% zajamčenega osebnega dohodka, določenega za zadnje trimesečje preteklega leta.
(3) Če je vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov v preteklem letu presegala dvanajst mesečnih družinskih dohodkov iz prejšnjega odstavka, se višina dodatnih sredstev državne pomoči določi na podlagi izračuna:

        Sdodatna = S. (10. Dzajamčeni – Dlastnika) /  (6. Dzajamčeni)

kjer je:
Sdodatna – višina dodatnih sredstev,
S – višina dodeljenih sredstev iz 5. člena tega zakona,
Dzajamčeni – vsota dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov iz prejšnjega odstavka, izračunanih na podlagi podatkov o starosti družinskih članov in zajamčenega osebnega dohodka, določenega za zadnje trimesečje preteklega leta,
Dlastnika – vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki imajo stalno prebivališče v objektu, za preteklo leto.
(4) Če je bila vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki imajo stalno prebivališče v objektu, v preteklem letu za več kot desetkrat večja od vsote dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov, izračunanih na podlagi podatkov o starosti družinskih članov in zajamčenega osebnega dohodka, določenega za zadnje trimesečje preteklega leta, lastnik stanovanjskega objekta ni upravičen do dodatnih sredstev.
(5) Dodatna sredstva iz prejšnjih odstavkov tega člena se prištejejo dodeljenim sredstvom iz 5. člena tega zakona tako, da je celotna višina sredstev, dodeljenih za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta, enaka:

                   Scelotna = S + Sdodatna

kjer je:
Scelotna – celotna višina sredstev, dodeljenih za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta.

(1) Za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta in pripadajočih gospodarskih kmetijskih objektov kmetije v lasti osebe zasebnega prava iz 3. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se višina dodeljenih sredstev določi na podlagi:
1. izračuna višine sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 5. člena ter
2. izračuna dodatnih sredstev zaradi razvrstitve območja, kjer je kmetija, glede na omejene možnosti za kmetijstvo, v gričevnato-hribovito ali v gorsko-višinsko območje.
(2) Za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta in pripadajočih kmetijskih gospodarskih objektov kmetije iz prejšnjega odstavka se lastniku dodelijo dodatna sredstva zaradi omejenih možnosti za kmetijstvo:
1. v višini sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije iz 5. člena tega zakona, če je kmetija na gričevnato-hribovitem območju in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha,
2. v višini 150% višine sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije iz 5. člena tega zakona, če je kmetija na gorsko-višinskem območju in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha in
3. v višini 200% višine sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije iz 5. člena tega zakona, če je kmetija na območju krajinskega, regijskega ali narodnega parka in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha.
(3) Površina obdelovalnih kmetijskih površin iz prejšnjega odstavka se izračuna na podlagi naslednjih kriterijev:
– 8 ha gozda ali
– 5 ha gozdnih plantaž ali
– 4 ha pašnikov ali
– 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali
– 1 ha njiv ali vrtov ali
– 0,25 ha plantažnih sadovnjakov
se šteje za 1 ha obdelovalnih kmetijskih površin.
(4) Če površina obdelovalnih kmetijskih površin kmetije iz prvega odstavka tega člena ne presega 2,5 ha, se višina dodatnih sredstev na gričevnato-hribovitem območju določi na podlagi izračuna:

                   Sdodatna = S. (Pobdelovalna površina – 0,5) / 2,

na gorsko-višinskem območju na podlagi izračuna:

                   Sdodatna = 1,5. S. (Pobdelovalna – 0,5) / 2,

in za kmetije na območju krajinskega, regijskega ali narodnega parka na podlagi izračuna:

                   Sdodatna = 2. S. (Pobdelovalna – 0,5) / 2,

kjer je:
Sdodatna – višina dodatnih sredstev,
S – višina sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta iz 5. člena tega zakona in
Pobdelovalna – površina obdelovalnih kmetijskih površin izračunana na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka in izražena v ha.
(5) Če je površina obdelovalnih kmetijskih površin izračunana na podlagi kriterijev iz tretjega odstavka tega člena manjša od 0,5 ha, se lastniku kmetije ne more dodeliti dodatnih sredstev zaradi razvrstitve v območje z omejenimi možnostmi za kmetijstvo.
(6) Lastniku kmetije iz prvega odstavka tega člena se lahko dodeli tudi dodatna sredstva po socialnih kriterijih iz 6. člena tega zakona. Dodatna sredstva po socialnih kriterijih se prištejejo dodatnim sredstvom zaradi razvrstitve območja med območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo, izračunanih na podlagi določb tega člena. Ne glede na vrednost vsote dodatnih sredstev iz prejšnjega stavka pa skupna dodatna sredstva za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije ne smejo presegati 170% sredstev iz 5. člena tega zakona.
(7) Dodatna sredstva iz prejšnjih odstavkov tega člena se prištejejo sredstvom iz 5. člena tega zakona tako, da so celotna sredstva, dodeljena za obnovo ali za nadomestno gradnjo objektov kmetije, enaka:

                   Scelotna = S + Sdodatna

kjer je:
Scelotna – celotna višina sredstev, dodeljenih za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije.

Če gre za nadomestno gradnjo objekta se upravičencu dodelijo dodatna sredstva za zagotovitev nadomestnega stavbnega zemljišča pod pogojem, da upravičenec obstoječe stavbno zemljišče brezplačno preda državi v last.

Če upravičenec do sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta nima dovolj lastnih sredstev, oziroma zaradi nizkih mesečnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki prebivajo v tem objektu, ne more pridobiti stanovanjskih posojil po tem zakonu ali na kak drug način, se lahko občini dodelijo nepovratna sredstva v višini, ki je enaka razliki med sredstvi potrebnimi za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta ter sredstvi, ki so bila upravičencu dodeljena po določbah tega zakona. Občini se dodelijo nepovratna sredstva, če v to lastnik objekta privoli in dovoli občini za čas 20 let vpis hipotekarne pravice na objektu v sorazmernem deležu sredstev, ki so bila za ta objekt dodeljena občini.

(1) Stanovanjska posojila po tem zakonu lahko pridobijo upravičenci iz prvega in drugega odstavka 5. člena tega zakona za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta ne glede na višino dodeljenih nepovratnih sredstev. Sredstva stanovanjskih posojil se štejejo kot lastna sredstva upravičenca.
(2) Najvišji odobreni znesek stanovanjskega posojila iz prejšnjega odstavka je enak razliki med vrednostjo obnove ali nadomestne gradnje objekta, potrjene v programu odprave posledic plazu, in višino dodeljenih nepovratnih sredstev, pri čemer se upošteva odplačilna sposobnost upravičenca. Vrednost obnove ali nadomestne gradnje objekta, na podlagi katere se izračuna odobreni znesek posojila, ne sme presegati vrednosti, določene na podlagi izračuna:

                   Svrednost obnove = (P2/P1). Sprojekt,

kjer je:
Svrednost obnove – vrednost obnove ali nadomestne gradnje objekta, na podlagi katere se izračuna najvišji odobreni znesek stanovanjskega posojila in
P2, P1, in Sprojekt – oznake za pojme iz 5. člena tega zakona.
(3) Posojila iz prejšnjega odstavka se odobrijo z rokom vračila do 15 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo zavarovati. Koriščenje odobrenega posojila je dokumentarno. Posojilo se odplačuje v mesečnih anuitetah. Prva anuiteta zapade v plačilo dve leti po dodelitvi posojila. Odobreno posojilo se revalorizira skladno z zakonskimi predpisi. Realna obrestna mera za odobrena posojila za upravičence iz:
– 2. in 3. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona je 0%,
– drugega odstavka 4. člena tega zakona je 2,75%.
(4) Sredstva posojil lahko pridobijo upravičenci iz prejšnjega odstavka na podlagi vloge, ki jo morajo predložiti Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije do roka, ki je določen v programu za odpravo posledic plazu.
(5) Vsebino vloge in potrebno dokumentacijo določi Stanovanjski sklad Republike Slovenije v javnem pozivu.

(1) Sredstva za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta upravičenec pridobi oziroma se mu dodelijo na podlagi njegove vloge, ki jo mora predložiti ministrstvu v roku iz programa odprave posledic plazov. Komisija za plazove po sprejemu programa odprave posledic plazov obvesti upravičence o roku, v katerem morajo predložiti vloge za dodelitev sredstev.
(2) Minister določi vsebino in obliko vloge upravičencev za dodelitev sredstev za izvajanje ukrepov po tem zakonu.

(1) Sredstva, dodeljena za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov, morajo biti porabljena skladno z namenom njihove uporabe.
(2) Zaradi zagotovitve namenske porabe sredstev iz prejšnjega odstavka morajo pred nakazilom sredstev:
1. občine predložiti Ministrstvu za finance ustrezen instrument zavarovanja plačila in
2. osebe zasebnega prava podpisati pogodbo z ministrstvom o izpolnjevanju obveznosti, ki so določene s tem in drugimi zakoni.
(3) V pogodbi iz prejšnjega odstavka se oseba zasebnega prava predvsem zaveže, da bo:
1. izvedla obnovo ali nadomestno gradnjo objekta v celotnem obsegu,
2. zagotovila nadzor pri obnovi objekta skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
3. zagotovila namensko porabo dodeljenih sredstev in
4. zagotovila obnovo ali nadomestno gradnjo objekta skladno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo ter drugimi pogoji iz dovoljenja za poseg v prostor.
(4) Neporabljena ali nenamensko porabljena sredstva mora upravičenec vrniti.
(5) Sredstva se vrnejo v državni proračun.
(6) Če občina ali oseba zasebnega prava ni porabila dodeljenih sredstev za odpravo posledic plazu v celoti, je dolžna razliko do dodeljenih sredstev vrniti skupaj s pripadajočimi obrestmi od dneva zaključene obnove ali nadomestne gradnje objekta.
(7) Če je občina ali oseba zasebnega prava dodeljena sredstva uporabila nenamensko, je dolžna vrniti celotna nenamensko porabljena sredstva s pripadajočimi obrestmi od dneva, ko so ji bila sredstva nakazana.

(1) Upravičenec, ki so mu bila dodeljena sredstva državne pomoči po tem zakonu, mora predložiti ministrstvu zaključno poročilo o njihovi porabi najkasneje v 12 mesecih od dneva, ko so mu bila skladno z določbami tega zakona dodeljena.
(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka mora o porabi dodeljenih sredstev poročati ministrstvu na njegovo zahtevo tudi pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka.
(3) Minister predpiše roke in način poročanja iz prejšnjih odstavkov tega člena.

(1) Izplačila za izvedbo ukrepov po tem zakonu v letu 2002 opravlja Ministrstvo za finance na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spada izvedba posameznega dela programa po tem zakonu.
(2) Sredstva za izvajanje ukrepov v letih 2003 do 2005 zagotavljajo:
– ministrstvo, če gre za gradnjo vodnogospodarske infrastrukture, obnovo lokalne infrastrukture, obnovo ali nadomestno gradnjo kulturnih spomenikov, objektov, namenjenih varstvu naravnih znamenitosti, ter objektov v lasti oseb zasebnega in
– druga ministrstva, če gre za obnovo infrastrukturnih objektov ali drugih objektov, za katere zagotavljajo investicijska ali investicijsko vzdrževalna sredstva.
(3) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) poroča o izplačilih sredstev za izvajanje ukrepov po tem zakonu Državnemu zboru Republike Slovenije za vsako proračunsko leto najkasneje tri mesece po izteku proračunskega leta.

(1) Program odprave posledic plazov pripravi ministrstvo v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi. Program sprejme vlada.
(2) S programom odprave posledic plazov se za posamezni zemeljski plaz večjega obsega zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov in določijo nosilci za:
– vzdrževanje sistema opazovanja vplivnega območja plazu med izvajanjem ukrepov,
– vzdrževanje izvedenih interventnih ukrepov,
– izvedbo nujnih del za ustalitev plazu in preprečitev širjenja plazu med izvajanjem ukrepov,
– izvedbo programa priprave lokacijskega načrta za infrastrukturne objekte na vplivnem območju plazu,
– izdelavo projektov za gradnjo, obnovo ali nadomestno gradnjo objektov iz petega odstavka 1. člena tega zakona in
– izvedbo posameznih ukrepov.
(3) Če je treba zaradi gradnje infrastrukturnih objektov ali nadomestne gradnje objektov, ki jih je treba odstraniti iz vplivnega območja plazu, nadomestiti veljavne občinske prostorske izvedbene akte, mora program odprave posledic plazov vsebovati tudi program priprave sprememb in izdelavo sprememb teh občinskih prostorskih aktov.

(1) Naloge v zvezi s pripravo predloga programa odprave posledic plazov in z njegovim izvajanjem opravlja komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija za plazove), ki jo na predlog ministrstva in drugih pristojnih ministrstev imenuje vlada. Strokovna opravila za komisijo za plazove opravlja ministrstvo.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so predvsem:
1. priprava predloga programa odprave posledic plazov,
2. priprava predloga vladi za odločitev o razdelitvi sredstev za izvajanje ukrepov,
3. spremljanje izvajanja programa odprave posledic plazov in porabe sredstev za izvajanje ukrepov,
4. izdelava predloga poročila vlade o izvajanju programa odprave posledic plazov v posameznem proračunskem obdobju in za celotno obdobje trajanja programa in
5. izdelava predloga poročila vlade o porabi sredstev za izvajanje ukrepov na vplivnem območju plazov v posameznem proračunskem obdobju in za celotno obdobje izvajanja ukrepov.

(1) Poročila o izvajanju programa odprave posledic plazov sprejme vlada.
(2) Poročilo o izvajanju programa odprave posledic plazov predloži vlada Državnemu zboru enkrat letno pred začetkom nove gradbene sezone (meseca marca).

(1) Objekti vodnogospodarske infrastrukture za preprečitev širjenja plazov so infrastrukturni objekti državnega pomena.
(2) Gradnja objektov prometne infrastrukture, komunalne infrastrukture in objektov vodnogospodarske infrastrukture na vplivnem območju plazov je v javnem interesu.

Za pripravo in sprejem prostorskih aktov, pridobivanje zemljišč in izdajo dovoljenj v zvezi z graditvijo infrastrukturnih objektov in nadomestno gradnjo objektov, ki jih je treba zaradi ogroženosti ali gradnje infrastrukturnih objektov odstraniti iz vplivnega območja plazov, se uporabljajo veljavni predpisi s področja urejanja naselij in drugih posegov v prostor, graditve objektov, stavbnih zemljišč, geodetskih zadev, ter drugih predpisov, če ta zakon ne določa drugače.

(1) Urbanistična podlaga za graditev prometne infrastrukture lokalnega pomena, komunalne infrastrukture in za nadomestno graditev objektov, ki jih je treba zaradi ogroženosti ali graditve infrastrukturnih objektov odstraniti iz vplivnega območja plazov, je prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti.
(2) Urbanistična podlaga za graditev infrastrukturnih objektov državnega pomena so poleg lokacijskega načrta po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt) tudi sprejeti lokacijski načrt po določbah 45.a do 45.j člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 47/97 – v nadaljnjem besedilu: ZUN) in prostorski izvedbeni akti lokalne skupnosti, če je s programom odprave posledic plazov v tem okviru določeno ureditveno območje infrastrukturnih objektov državnega pomena.
(3) Pripravo prostorskega akta oziroma pripravo spremembe prostorskega izvedbenega akta lokalne skupnosti iz prvega odstavka tega člena naroči občina v breme sredstev zagotovljenih po tem zakonu.

(1) Investitor za gradnjo objektov vodnogospodarske infrastrukture in objektov državne prometne infrastrukture je država.
(2) Pooblaščeni investitor države za gradnjo objektov državne prometne infrastrukture je Direkcija Republike Slovenije za ceste oziroma Direkcija za železniški promet, za objekte vodnogospodarske infrastrukture pa Agencija Republike Slovenije za okolje.
(3) Pooblaščeni investitor opravlja naloge v zvezi s prostorskim planiranjem in urbanističnim načrtovanjem, finančnim inženiringom, pridobivanjem nepremičnin ter pripravlja, organizira in vodi graditev in obnovo objektov na vplivnem območju plazov. Pooblaščeni investitor tudi vlaga zahteve za uvedbo postopka ureditve meje oboda in parcelacijo obodnih parcel ureditvenega območja infrastrukturnih objektov državnega pomena.

(1) Lokacijski načrt se sprejme za celotno vplivno območje vsakega od zemeljskih plazu večjega obsega po tem zakonu.
(2) Lokacijski načrt se sprejme za območje infrastrukturnih objektov državnega pomena vsakega od zemeljskih plazu večjega obsega po tem zakonu.
(3) Kadar je osnutek lokacijskega načrta iz prejšnjega odstavka skladen z veljavnimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega planskega akta Republike Slovenije se šteje, da so s sprejemom lokacijskega načrta za območje infrastrukturnih objektov državnega pomena po postopku, ki je določen s tem zakonom, spremenjene in dopolnjene prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega planskega akta občine, v delu in za območje, ki ga določa lokacijski načrt po tem zakonu.

(1) Lokacijski načrt vsebuje najmanj:
– meje območja vplivnega območja plazu in območja infrastrukturnih objektov državnega pomena, ki jih obravnava,
– parcelacijski načrt z mejo ureditvenega območja infrastrukturnih objektov državnega pomena in vplivnega območja plazu,
– seznam parcel na območjih iz prejšnje alinee in podatke o njihovih lastnikih in imetniki drugih stvarnih pravic,
– ureditveno situacijo z namensko rabo površin, s prikazom vseh objektov in naprav, njihove lege, funkcije in gabaritov,
– rešitve v zvezi z oblikovanjem in vplivi na okolje,
– infrastrukturne ureditve in ureditve skupnih površin.
(2) Lokacijski načrt se izdela na temeljnih topografskih načrtih in katastrskih načrtih. Ustreznost uporabe geodetskih podlag potrdi pristojni organ.
(3) Lokacijski načrt določi tudi odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustne pri pripravi projektov in se lahko podrobneje določijo v postopku za pridobitev enotnega dovoljenja.
(4) Izvedba postopkov ureditve mej oboda vplivnega območja plazu, območja infrastrukturnih objektov državnega pomena in parcelacij zemljišč oboda ter izdelavo elaboratov v teh postopkih naroči ministrstvo v breme sredstev zagotovljenih po tem zakonu.

(1) Lokacijski načrt po tem zakonu pripravlja ministrstvo.
(2) Minister, pristojen za prostor, na pobudo pooblaščenega investitorja pripravi predlog programa priprave lokacijskega načrta in v njem podrobneje določi vsebino lokacijskega načrta, naloge in njihove nosilce pri pripravi in izvedbi lokacijskega načrta, organe in organizacije, ki dajejo pogoje, mnenja in soglasja k lokacijskemu načrtu ter roke v postopku izdelave lokacijskega načrta.
(3) Če se ukrepi odprave posledic plazu nanašajo tudi na prometno infrastrukturo državnega pomena, minister, pristojen za prostor, pripravi program priprave lokacijskega načrta v soglasju z ministrom, pristojnim za promet.
(4) Program priprave lokacijskega načrta sprejme Vlada Republike Slovenije z odlokom. Odlok vsebuje tudi seznam parcel na vplivnem območju plazu in območju infrastrukturnih objektov državnega pomena.

(1) Z dnem uveljavitve uredbe o programu priprave lokacijskega načrta velja na ureditvenem območju lokacijskega načrta do njegovega sprejema prepoved prometa z zemljišči in prepoved spreminjanja mej obstoječih parcel, prepoved spreminjanja obstoječe namenske rabe prostora ter prepoved graditve, razen tekočih vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah ter dejavnosti, ki jih v okviru svojega poslovanja opravljajo gospodarske javne službe.
(2) Po objavi odloka o programu priprave lokacijskega načrta se na predlog pooblaščenega investitorja prepovedi iz prejšnjega odstavka zaznamujejo v zemljiškem katastru in katastru stavb ter zemljiški knjigi. Zaznamek se vpiše v zemljiški kataster in kataster stavb kot gostujoči podatek. Zaznamek vsebuje podatek o objavi in veljavnosti odloka.

(1) Pripravljalna dela, kot je izvajanje meritev pomikov plazu in hidroloških ter geoloških raziskav zemljišča, ureditev meja in parcelacija zemljišč ter druga merjenja in cenitev nepremičnin ter podobno, se lahko pričnejo izvajati znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta, ko vlada sprejme program priprave lokacijskega načrta.
(2) Kadar se območje infrastrukturnih objektov ureja s prostorskim izvedbenim aktom lokalne skupnosti, se prične s pripravljalnimi deli iz prejšnjega odstavka po ugotovitvi javne koristi.
(3) Izvajalec pripravljalnih del pisno obvesti lastnika oziroma uporabnika nepremičnine najmanj 3 dni pred začetkom izvajanja teh del.
(4) Lastniki oziroma uporabniki zemljišč morajo dovoliti dostop na svoja nepremičnine osebam, ki se na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del izkažejo z ustreznim pooblastilom pooblaščenega investitorja države.
(5) Lastniku oziroma uporabniku nepremičnine, ki mu je zaradi pripravljalnih del nastala škoda, plača odškodnino pooblaščeni investitor države.

(1) Pravna podlaga za postopek ureditve meje oboda in parcelacijo obodnih parcel je program priprave lokacijskega načrta.
(2) Vlagatelj zahteve za uvedbo postopka ureditve meje oboda in parcelacijo obodnih parcel je pooblaščeni investitor države.
(3) Parcelacija se izvede na podlagi izdelanih parcelacijskih načrtov.
(4) Nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov oziroma uporabnikov v postopku ureditve mej in parcelacije ali njihovo nestrinjanje s tako izvršenim zamejničenjem ne zadrži postopka za evidentiranje mej oziroma izvedbo sprememb glede novo nastalih mej v zemljiškem katastru in ustreznih zaznamb v zemljiški knjigi.
(5) Postopki po določbah tega člena se štejejo za nujne.

(1) Osnutek lokacijskega načrta mora biti javno razgrnjen 15 dni na sedežu ministrstva ter v občinah, kjer se nahaja vplivno območje plazu, ki je predmet urejanja z lokacijskim načrtom. K osnutku lokacijskega načrta je treba pridobiti mnenja občin.
(2) V času javne razgrnitve se opravi javna obravnava osnutka lokacijskega načrta. O javni razgrnitvi ter o kraju in, času javne obravnave se javnost obvesti z objavo v uradnem glasilu in na krajevno običajen način.
(3) Pripombe in predloge iz javne razgrnitve in obravnave osnutka lokacijskega načrta, skupaj s svojim mnenjem pošljejo občine v katerih je ta razgrnjen ministru, pristojnemu za prostor, najkasneje v roku 15 dni po končani javni razgrnitvi, sicer se šteje, da na osnutek lokacijskega načrta ni pripomb. O utemeljenosti pripomb odloči Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnega ministra v roku 15 dni.
(4) Če je bil program priprave lokacijskega načrta pripravljen v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, pripravita predlog o utemeljenosti pripomb iz prejšnjega odstavka oba ministra, ki sta program priprave lokacijskega načrta sprejela.
(5) Po javni razgrnitvi pripravljavec dopolni osnutek lokacijskega načrta ter nanj pridobi soglasja in mnenja, predpisana z zakonom ali programom priprave lokacijskega načrta. Pristojni morajo dati ali odkloniti soglasje oziroma mnenje v 15 dneh po prejemu dopolnjenega osnutka lokacijskega načrta, sicer se šteje, da je soglasje oziroma mnenje dano. V primeru odklonitve soglasja oziroma izdaje odklonilnega mnenja morajo biti navedene konkretne določbe veljavnih predpisov in drugih pravnih aktov oziroma uradnih listin ter izkazati konkreten dejanski stan, na katerih temelji taka odločitev, sicer se ga ne upošteva. Soglasjedajalec ne sme odreči soglasja zaradi opustitve pogoja, ki ni določen z zakonom.
(6) Vlada Republike Slovenije izda uredbo, s katero sprejme lokacijski načrt. Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Na območju lokacijskega načrta z njegovo uveljavitvijo prenehajo veljati državni in občinski prostorski planski in izvedbeni akti le v delu, ki ga ureja lokacijski načrt po tem zakonu, kar ugotovi vlada v uredbi iz prejšnjega člena.

(1) Javna korist je izkazana, če je razlastitev nepremičnine potrebna zaradi gradnje infrastrukturnega objekta državnega pomena in je zanj sprejet lokacijski načrt, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije.
(2) Javna korist je izkazana, kadar je razlastitev nepremičnine potrebna zaradi gradnje infrastrukturnega objekta državnega pomena in je urbanistična podlaga zanj prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti, tudi z uredbo Vlade Republike Slovenije, ki določa ureditveno območje infrastrukturnih objektov državnega pomena.
(3) Za nepremičnine iz prejšnjega odstavka se štejejo zemljišča in objekti na vplivnem območju plazu, na katerih je predvidena graditev infrastrukturnih objektov, in objekti, ki jih je treba zaradi obnove ali gradnje infrastrukturnih objektov odstraniti.
(4) Za nepremičnine iz drugega odstavka se ne štejejo objekti, ki so zaradi plazenja porušeni ali poškodovani ali jih je treba zaradi ogroženosti odstraniti iz vplivnega območja plazu in za katere so sredstva za premestitev ali obnovo zagotovljena po določbah 3. člena tega zakona.
(5) Elaborat za ugotovitev javne koristi za razlastitev nepremičnin iz drugega odstavka mora vsebovati:
– izvleček iz prostorskega izvedbenega akta občine,
– parcelacijski načrt z mejo ureditvenega območja lokacijskega načrta,
– seznam parcel na ureditvenem območju s površinami in podatki o njihovih lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic in
– obrazložitev javne koristi.

(1) Po uveljavitvi odloka o programu priprave lokacijskega načrta ali po uveljavitvi uredbe Vlade Republike Slovenije iz odločitvi vlade iz šestega odstavka 18. člena tega zakona se lastnikom nepremičnin, katerih razlastitev je potrebna za izvedbo ukrepov po tem zakonu, predlaga sklenitev pogodbe zaradi odkupa njihovih nepremičnin, v vrednosti, ki jo oceni sodni cenilec.
(2) Če se lastnik nepremičnine ne strinja s predlagano cenitvijo mora v roku 30 dni v pisni obliki to sporočiti investitorju. Na to mora biti lastnik nepremičnine izrecno opozorjen ob vročitvi ponudbe za odkup njegove nepremičnine in cenitve.
(3) Ugovori lastnika na vročeno cenitev se takoj preverijo z drugim cenilcem.
(4) Če se lastnik nepremičnine ne strinja tudi z drugo cenitvijo (preveritev prve cenitve) mora v roku 30 dni v pisni obliki to sporočiti pooblaščenemu investitorju. Na to mora biti lastnik nepremičnine izrecno opozorjen ob vročitvi druge cenitve.
(5) Za vročanje spisov po določbah tega člena se uporabljajo predpisi, ki določajo način vročanja v upravnem postopku.

(1) Pri iskanju ustreznega nadomestnega kmetijskega zemljišča oziroma gozda za kmete, ki so upravičeni do državne pomoči Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, se mora kot ponudnik zemljišč vključiti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, če gre za zemljišča, ki mejijo na zemljišča vplivnega območja plazu ali na zemljišča, ki so v lasti lastnika nepremičnin iz prejšnjega člena.
(2) Pri izbiri nadomestnih zemljišč, je treba upoštevati pravice dejanskih uporabnikov teh zemljišč, ki izvirajo iz drugih predpisov.
(3) Listine v zvezi z možnostjo razpolaganja z zemljišči, ki naj bi bila ponujena kot nadomestno zemljišče, glede na določbe zakona o denacionalizaciji, priskrbi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

(1) Če je zaradi izvajanja ukrepov za odpravo posledic plazu na vplivnem območju posameznega plazu treba porušiti določen objekt, ki ni objekt, za katerega obnovo ali nadomestno gradnjo so zagotovljena sredstva po določbah 3. člena tega zakona, mora investitor lastniku takega objekta zagotoviti pravično odškodnino. Odškodnino določi sodni cenilec.
(2) Pri določanju odškodnine se odškodnini, določeni po drugih predpisih, doda vrednost, ki lastniku objekta zagotavlja nadomestni objekt v enaki velikosti, funkciji in kvaliteti gradnje, skladno z veljavnimi standardi in predpisi.
(3) Če se z lastnikom nepremičnine doseže sporazum o nadomestni gradnji objekta, nosi pooblaščeni investitor stroške projektne in druge tehnične dokumentacije ter plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda.

(1) Če se z lastnikom nepremičnine, ki jo je treba pridobiti, doseže sporazum za nadomestilo v naravi, je treba razpoložljive nadomestne nepremičnine poiskati na trgu oziroma sprejeti ponudbo za nepremičnino, ki jo predlaga lastnik.
(2) Pri iskanju nadomestne nepremičnine se upoštevajo zahteve lastnika, katerega nepremičnino je treba pridobiti tako, da se z nadomestno nepremičnino njegove razmere ne bodo bistveno poslabšale v nobeni pomembni okoliščini in bo kar najbolj ustrezala njegovim interesom.

(1) Na zahtevo lastnika, katerega nepremičnino je treba pridobiti, pa si je sam našel nadomestno nepremičnino, se to nepremičnino odkupi in prenese na lastnika, če je s cenitvijo obeh nepremičnin ugotovljena njuna enakovrednost.
(2) Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine nižja od vrednosti ocenjene nepremičnine lastnika, ki jo je treba pridobiti in lastnik pristane na tako nadomestilo, se lastniku plača razlika v gotovini.
(3) Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine, ki jo želi pridobiti lastnik, katerega nepremičnino je treba pridobiti, višja od vrednosti ocenjene njegove nepremičnine, se nadomestno nepremičnino odkupi, če lastnik plača razliko v vrednosti obeh nepremičnin.

(1) Ko pooblaščeni investitor sprejme obvestilo lastnika nepremičnine, da se tudi z drugo cenitvijo iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona ne strinja se šteje, da sporazum med pooblaščenim investitorjem in lastnikom o odkupu oziroma nadomestitvi zemljišča ni dosežen.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka pooblaščeni investitor lahko poda predlog za razlastitev in o tem obvesti lastnika zemljišča. Obvestilo mora biti lastniku zemljišča osebno vročeno.
(3) Postopek za razlastitev nepremičnine se lahko uvede po ugotovitvi javne koristi.

Za gradnjo infrastrukturnih objektov na vplivnem območju plazov po določbah tega zakona se izda enotno dovoljenje.

V zahtevi za izdajo enotnega dovoljenja, mora pooblaščeni investitor države navesti osnovne podatke o naravnih lastnostih, grajenih strukturah in obremenitvi okolja na določenem območju, velikosti, namenu in zmogljivosti objekta, o prostorskem izvedbenem aktu ter priložiti dokazilo, da ima pravico graditi na zemljišču ali drugače posegati v prostor.

(1) V upravnem postopku izdaje enotnega dovoljenja se podrobnejši lokacijski pogoji in drugi pogoji za izdelavo projekta za pridobitev enotnega dovoljenja določijo na obravnavi, kadar ti niso podrobno določeni v lokacijskem načrtu. Obravnava se praviloma opravi na kraju samem (v nadaljevanju: lokacijska obravnava).
(2) Obravnave se morajo poleg pooblaščenega investitorja udeležiti naslednji subjekti (v nadaljevanju: udeleženci):
– organi in organizacije, ki dajejo soglasja k dovoljenju za poseg v prostor in tisti, ki skladno s programom priprave lokacijskega načrta dajejo soglasja in mnenja k lokacijskemu načrtu (v nadaljevanju: soglasjedajalci),
– lokalna skupnost in izvajalci lokalnih javnih služb.
(3) Udeleženci na obravnavi ali najkasneje v 15 dneh po obravnavi določijo pogoje za izdelavo projekta za pridobitev enotnega dovoljenja. Če udeleženci ne določijo pogojev ali se ne udeležijo obravnave kljub pravilno vročenemu vabilu, se šteje, da za izdelavo projektov nimajo pogojev.
(4) Če soglasjedajalec v danih pogojih, ne navede pravne podlage zanje, se takšni pogoji štejejo le kot priporočilo.
(5) Soglasjedajalci morajo izdati soglasje najkasneje v 15. dneh po prejemu zahtevka za soglasje.

Soglasjedajalec ne sme odreči soglasja zaradi opustitve pogoja v projektu za pridobitev enotnega dovoljenja, ki nima pravne podlage ali ga ni dal na lokacijski obravnavi.

(1) Enotno dovoljenje za infrastrukturne objekte se izda skladno z lokacijskim načrtom, na podlagi:
– dokazila, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču oziroma drugače posegati v prostor;
– projekta za pridobitev enotnega dovoljenja,
– soglasij pristojnih organov in organizacij, ki jih po zakonu dajejo k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali h gradbenemu dovoljenju.
(2) Projekt za pridobitev enotnega dovoljenja je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, ki vsebuje tudi ureditveno situacijo z namensko rabo površin vseh objektov ter njihovo lego, funkcijo in gabariti, infrastrukturne ureditve in ureditve skupnih površin ter rešitve v zvezi z vplivi na okolje izdelane v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti.

Kadar je za obnovo ali graditev infrastrukturnega objekta treba izvesti presojo vplivov na okolje po 60. členu zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) se šteje, da so zahteve o sodelovanju javnosti iz tega zakona, izpolnjene z javno razgrnitvijo osnutka lokacijskega načrta po tem zakonu in lokacijskega načrta po določbah 45.a do 45.j člena ZUN.

(1) Kot dokazilo o pravici gradnje na zemljiščih ureditvenega območja lokacijskega načrta se štejejo sklenjene pogodbe z lastniki nepremičnin oziroma eden od naslednjih dokazov:
– zemljiškoknjižni izpisek in potrdilo pristojnega organa, da postopki o kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacijah po predpisih o kmetijskih zemljiščih niso dokončani,
– potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki po predpisih o denacionalizaciji,
– potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po predpisih o dedovanju oziroma potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po predpisih o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravici,
– potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po predpisih o zadrugah,
– zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vknjižena kot javno dobro,
– izjava pooblaščenega investitorja, da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu s tem zakonom in potrdilo pristojnega organa, da je vložen predlog za razlastitev.
(2) Izjavi pooblaščenega investitorja iz zadnje alinee prejšnjega odstavka morajo biti priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti 16. člena tega zakona.
(3) Takoj po končanih postopkih iz prve in druge alinee prvega odstavka pooblaščeni investitor izvede z lastniki nepremičnin postopek za pridobitev nepremičnin v skladu s predpisi o razlastitvi in s tem zakonom.
(4) Pooblaščeni investitor prične z gradbenimi deli v skladu z enotnim dovoljenjem.

Pooblaščeni investitor ni dolžan plačati odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč iz 11. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, v delu, ki pripada proračunu Republike Slovenije.

Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v državnem organu, če omogoči, da so sredstva za izvajanje ukrepov uporabljena v nasprotju z določbami tega zakona.

Če je treba za nadomestno graditev objektov, ki jih je treba zaradi ogroženosti ali obnove oziroma graditve infrastrukturnih objektov umakniti iz vplivnega območja plazu Stovže, spremeniti ali dopolniti prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti, se njegovo spremembo oziroma dopolnitev izvede po postopku in na način, ki velja za ureditveni načrt obnove po določbah zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanja razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99 in 59/01).

(1) Določbe predpisov o urejanju prostora in naselij ter graditvi objektov, o kmetijskih zemljiščih in o vodnem gospodarstvu ter o odpravi posledic naravnih in drugih nesreč, se ne uporabljajo v času veljavnosti tega zakona za rešitve in postopke, ki so s tem zakonom urejeni drugače.
(2) Objekte iz tretjega odstavka 1. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 23/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96), ki so bili zgrajeni kot objekti geotehničnih in vodnogospodarskih ureditev na vplivnem območju plazov večjega obsega po tem zakonu v obdobju od 15. oktobra 2000 do uveljavitve tega zakona, se vključi v lokacijski načrt in se za njih uporabno dovoljenje izda ob izdaji uporabnega dovoljenja za infrastrukturne objekte iz lokacijskega načrta.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.