Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93 in 44/97) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) na seji dne 19. 2. 2002 sprejel

V skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88 ter Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01) se sprejme parcialni zazidalni načrt Slatina v Rožni dolini (cona C), ki ga je izdelal Prostor d.o.o., Na jasi 6, Trzin pod št. 16/00.

Sestavna dela zazidalnega načrta sta tekstualni in grafični del projekta iz 1. člena odloka.

Celoten del cone C leži v sklopu k.o. Šmartno. Meja območja C naselja Slatina se začne pri skupni mejni točki ceste skozi Slatino na V strani in parc. št. 911/1 in poteka v smeri S-J po V posestni meji ceste s parc. št. 935 do lomne točke pri cesti s parc. št. 912/4, kjer zavije meja za 90° proti Z in poteka po skrajni J meji ceste s parc. št. 935 do SV mejnika parc. št. 893/6, zatem obide celotno JV in JZ mejo te parcele do skrajnega SZ mejnika, kjer meja ponovno nadaljuje pot ob cesti do sredine S meje parc. št. 893/2, kjer se obrne za 90° proti S, nadaljuje pot po JV in SV robu parc. št. 898/1 do stika s parcelno mejo parc. št. 898/11, zatem zavije po meji proti S in poteka do skrajno SZ mejnika parc. št. 909/4 (oziroma do tromeje parcel št. 898/12, 898/4 in 909/4), zatem potuje po S posestni meji parc. št. 909/4 do njenega skrajnega SV mejnika, kjer zavije za pribl. 90° proti J do skrajno SZ mejnika parc. št. 909/7, tu zavije za pribl. 85° proti V in poteka po S posestni meji parcel št. 909/7 in 909/11 do stika z Z posestno mejo parc. št. 898/8, kjer zavije za 90° proti S do skrajno SZ vogala parc. št. 898/8, kjer se obrne proti SV do skrajno S mejnika parc. št. 898/8, kjer zavije za 90° proti J do skrajno SV vogala parc. št. 898/8, od tu pa zavije proti SV (ob grabnu ob cesti) do izhodiščne točke.
Celotno območje je veliko približno 1,8 ha in vsebuje naslednje parc. št.: 893/6, 898/8, 898/12, 898/13, 898/14, 909/1, 909/3, 909/4, 909/5, 909/6, 909/7, 909/10, 909/11, 912/1, 912/6, 912/9 in 935 del /cesta ca. 300 m/ (vse parcele ležijo v k.o. Šmartno).

V območju cone C naselja Slatina je dovoljena gradnja stanovanjskih in poslovno-stanovanjskih objektov:
– dovoljuje se legalizacija zgrajenih stanovanjskih objektov z oznako »1«, »2«, »3«, »4«, »5«, za katere so investitorji pridobili dovoljenja za gradnjo počitniških objektov, zgradili pa so stanovanjske objekte v večjih tlorisnih in vertikalnih gabaritih
– dovoljuje se legalizacija zgrajenih poslovnih objektov z oznako »6« in »8« (»6« – tapetništvo, »8« – kamnoseštvo)
– dovoljuje se odstranitev nestanovanjskih objektov na parc. št. 893/6 (kozolec dvojnik) in 898/13 (opuščeni hlev s prizidkom) v k.o. Šmartno
– dovoljuje se gradnja novih stanovanjskih in pomožnih objektov z oznako »A«, »C«, »D«, »E«, »F«, »G«, »H«, »J«, »K« in »L«
– dovoljuje se povečava objekta »6« (tapetništvo) oziroma objekta »B«
– dovoljuje se zgraditev prizidka »I« (pri objektu »3«) in piknik objekta »M«
– dovoljuje se zgraditev posameznih komunalnih vodov in naprav oziroma njih prestavitev in saniranje
– odstranita se pomožna objekta (nadstrešek in montažna garaža), stoječa na parc. št. 912/10, 912/11 ter 935, ker ležita izven zazidljivih površin – delno v cestnem svetu.

Predvideni posegi v prostor se morajo podrejati regulacijskim elementom, ki so sestavni del grafičnega dela zazidalnega načrta.
Tlorisne dimenzije objektov:
– obstoječi objekti (z označbami od »1«-»8«) se legalizirajo v obstoječih tlorisnih in vertikalnih gabaritih
– tlorisne dimenzije novopredvidenih objektov (z označbami od »A«-»M«) so razvidne iz grafične priloge št. 7 – ZAKOLIČBENA SITUACIJA
– objekti večjih tlorisnih dimenzij morajo biti členjeni (objekta »D« in »J«)
– krajša stranica objektov ne sme presegati dolžine 11 m
– tlorisne dimenzije morajo biti v okvirnem razmerju 2:3 (minimalno)
– daljše stranice objektov morajo biti vzporedne s plastnicami
– dopustna odstopanja so ± 1 m.
Etažnost objektov:
– etažnost obstoječih objektov z označbami »3«, »4« in »5« je K + VP + M, objektov z označbama »1« in »2« je P + M, z označbo »8« pa P
– višina slemen nad kotami terena pri uvozih ne presega 9,50 m
– obstoječi objekti (z označbami od »1«-»8«) se legalizirajo v obstoječih etažnostih
– etažnost novopredvidenih objektov pa je K + VP +M (objekti z označbami »C«, »D«, »E«, »F«, »G«, »H«, »J«, »K«, »L«), objekt z označbo »A« ima etažnost P + M, objekta z označbama »I« in »J« pa samo P
– maksimalna višina kolenčnega zidu v mansardi je 1,40 m
– maksimalna dovoljena višina slemen nad kotami terena pri uvozih je 10 m.
Strehe:
– strehe obstoječih objektov so lahko simetrične dvokapnice z različnimi smermi slemen, nakloni in kritinami, lahko pa so tudi sodobneje oblikovane s pogojem, da se vklapljajo v arhitekturno krajino zaselka Slatina
– zaželena je sanacija ostrešja in zamenjava kritine pri objektih z označbama »1« in »3« (neprimeren naklon in kritina)
– nakloni strešin so ca. 38°, s toleranco ± 3°
– kritina je lahko opečna ali betonska oziroma podobna
– v strešine je dovoljeno vgrajevati kukrla in frčade trikotne oblike, ni pa dovoljeno vgrajevati strešnih oken
– čopi se lahko vgrajujejo v zaključke slemen le v primerih, ko je naklon strešin >=38°.
Fasade objektov:
– fasade obstoječih objektov lahko ostanejo nespremenjene
– fasade novopredvidenih objektov naj bodo enotno ometane z ometom iz zaglajene fine apnene malte in nato pobarvane s pastelnimi fasadnimi barvami, v primeru sodobnejšega pristopa k oblikovanju pa morajo biti v sodobnih materialih
– podstavki fasad novopredvidenih objektov naj bodo obdelani z zaglajeno cementno malto in pobarvani z betonskimi barvami temnejših odtenkov ali pa obloženi z naravnim rezanim kamnom
– dovoljena je izvedba obrob oken in vrat ter hišnih vogalov (šiv ali gladka obroba) z barvo, ometoma ali naravnim kamnom.

Odmiki objektov:
– odmiki objektov od posestnih meja so prikazani v grafičnem delu zazidalnega načrta (zakoličbena situacija)
– pri lociranju novih objektov je obvezno upoštevati predvideno izhodiščno točko in gradbeni liniji, ki so prikazane v zakoličbeni situaciji
– odmiki novopredvidenih objektov od posestnim meja ne smejo biti manjši od 4 m, razen z izrecnim soglasjem prizadetega soseda
– odmiki objektov od javne ceste ne smejo biti manjši od 5 m.

Pomožni objekti in ograje:
– dopustna je gradnja posameznih nadstrešnic pri uvozih v garaže; priporočamo obliko lesene pergole (možna kombinacija s pleksi steklom ali zelenjem)
– na funkcionalnih zemljiščih je dopustna gradnja lesenih ut manjših dimenzij (3 x 3 m oziroma F 3 m)
– izjemoma so dopustne zidane ograje z lesenimi polnili (vertikalne late), zgrajene v soglasju z neposrednimi mejaši
– namesto ograj naj se zasadijo žive meje (gaber, smreke, liguster, ciprese), ki pa ne smejo presegati višine 1,60 m
– pri uvozih je višino žive meje ali ograje zaradi preglednosti potrebno znižati na 0,80 m
– postavitev masivne protihrupne ograje višine 2 m je predvidena pri objektih »7« in »8« (kamnoseška dejavnost).

Dostopi in dovozi:
– prikazani so v arhitektonsko zazidalni situaciji grafičnega dela zazidalnega načrta
– dostopi in dovozi do obstoječih in novopredvidenih objektov so zagotovljeni po asfaltirani javni poti širine 3 m (parc. št. 935 k.o. Šmartno).

Namembnost objektov:
– namembnost objektov je v največji meri stanovanjska, dopušča pa se opravljanje različnih dejavnosti, ki so »okoljsko« sprejemljive in ne prekoračujejo z zakoni predpisanih emisij v bivalno okolje in so tudi iz prometnega stališča dopustne (kamnoseška dejavnost v objektu »8« se ne sme širiti).

Funkcionalna zemljišča:
– funkcionalna zemljišča k posameznim objektom morajo biti formirana v skladu z določili karte parcelacije v grafičnem delu zazidalnega načrta
– največja dovoljena pozidanost funkcionalnih zemljišč je 50%.

Urejenost funkcionalnih zemljišč:
– funkcionalna zemljišča morajo biti primerno urejena tako višinsko kot hortikulturno
– urejenost parcel naj bo glede na razgibanost terena rešena s terasami, vendar brez vmesnih betonskih opornih zidov
– obcestni oporni zidci morajo biti kamniti, njih višina pa ne sme presegati 1 m
– parkiranje naj se ureja v okviru garaž in funkcionalnih zemljišč
– dvorišča in dovozi morajo biti protiprašno obdelani (tlakovci, asfalt, lomljen kamen, granitne kocke) in ustrezno odvodnjavani; enako velja tudi za peš dostope.

Komunalna ureditev:
– vsi obstoječi in novopredvideni objekti (razen manjših pomožnih objektov) morajo biti priključeni na javni vodovod, NN elektro in telefonsko omrežje
– južni del javne ceste naj se opremi z novo javno razsvetljavo
– vse fekalne odplake se morajo do izgradnje kanalizacije odvajati v individualne čistilne naprave, po izgradnji kanalizacije pa je obvezen priklop na kanal tako za novograditelje kot staroselce.
– vse meteorne vode s strešin in utrjenih površin naj se preko ustreznih peskolovov in požiralnikov z lovilci olj in bencina odvajajo v meteorno kanalizacijo
– komunalni odpadki naj se zbirajo v tipskih individualnih kontejnerjih in odvažajo v deponijo potom pooblaščene komunalne organizacije
– poslovni objekti morajo svoje specialne odpadke shranjevati v posebnih kontejnerjih in jih odvažati k pooblaščenim zbirateljem (DINOS, PETROL)
– priključke na posamezne komunalne vode je potrebno izvajati v skladu z določili posameznih upravljavcev komunalnih vodov
– ogrevanje objektov bo individualno, kurilno sredstvo je lahko kurilno olje (cisterne v kleteh) ali plin (cisterne ob objektih ali v zemlji)
– dopušča se možnost odstopanja dejanskih tras komunalnih vodov od idejnih in sicer ±2 m.

Prometna ureditev:
– dostopi in dovozi do objektov so možni iz obstoječe 3 m široke asfaltirane ceste, ob kateri naj se začasno uredita dve izogibališči
– glavno dovozno pot je možno sanirati in razširiti (po 1 m na vsako stran), vendar le z obveznim pristankom vseh prizadetih lastnikov zemljišč in ustreznim izvedbenim projektom ter gradbenim dovoljenjem
– obvezna je izvedba horizontalne in vertikalne prometne signalizacije glavne dovozne ceste.

Obveznosti investitorjev in izvajalcev:
– investitorji so pri gradnji dolžni v čim večji meri upoštevati določila zazidalnega načrta oziroma tega odloka
– izvajalci del pa so dolžni v čim manjši meri uničevati obstoječo vegetacijo in komunalno opremo. Po končanih delih morajo odstraniti vse provizorije in odvečni ter odpadni material.

Kot tolerance so mogoče tudi spremembe tlorisnih in višinskih gabaritov objektov ter predvidenih prizidkov k obstoječim objektom s pogojem, da se ne spreminja osnovni namen in funkcija naselja ter vpliv na sosednje objekte. Kot tolerance pri oblikovanju objektov so mogoče tudi arhitekturno sodobnejše rešitve, ki se vklapljajo v strukturo in videz naselja.
Pri trasah komunalnih in energetskih vodov so mogoča odstopanja od določenih tras v primerih, ko gre za strokovno in tehnično sprejemljivejše poteke tras, ki so usklajene s posameznimi upravljavci komunalnih vodov.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo posamezne inšpekcijske službe glede na svoje pristojnosti.

Parcialni ZN Slatina (cona C) je stalno na vpogled pri pristojni službi Mestne občine Celje za urejanje prostora.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.