Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) na seji dne 19. 2. 2002 sprejel

Zazidalni načrt Dolgo polje – lahka industrija v Celju (projekt Zavod za napredek gospodarstva št. 34/64) sprejet z odlokom, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 22/77 in je združen v skupne odloke o »Gospodarski coni v Celju« (Uradni list SRS, št. 22/77, 22/78, 21/82, 6/83, 23/84, 14/86, 7/90 in Uradni list RS, št. 17/92, 20/94, 2/96, 30/96, 50/98, 14/99, 117/00) se dopolni in spremeni s projektom »Spremembe in dopolnitve ZN Dolgo polje – lahka industrija, ki ga je pod številko 505/01 izdelal Razvojni center – Planiranje d.o.o. Celje. Zazidalni načrt je v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88 ter Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01), ki območje med Kersnikovo, Dečkovo in Ipavčevo ulico ter magistralo vzhod–zahod opredeljuje za gospodarske dejavnosti.
Odlok o Gospodarski coni v Celju (Uradni list SRS, št. 22/77) se spremeni tako, da se za 1. členom dodajo novi členi, ki glasijo:

Meja ureditvenega območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta zajema območje med Stritarjevo in Ipavčevo ulico, magistralo vzhod–zahod ter kompleksom Izletnika in bivše Zlatarne.
Severna meja zazidalnega načrta poteka ob južnem robu voznega pasu Stritarjeve ulice od kompleksa Izletnik do križišča z Ipavčevo ulico. Tu se meja obrne proti jugu tako, da poteka vzdolž vzhodnega roba Ipavčeve ulice do objekta 493/5, poteka po njegovem severnem robu, se pri objektu 491/8 obrne proti jugu, poteka vzdolž vzhodnega roba objekta 493/3, dalje ob vzhodnem robu parcele 494/1, ki predstavlja dvorišče Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Tu se meja obrne proti vzhodu tako, da poteka ob severnem robu pločnika magistrale vzhod–zahod do parcele 488/7, se nato obrne proti severu, zaobide parceli 488/4 in 489/1, dalje poteka v smeri proti severu ob vzhodnih robovih parcel 40/4, 41, 33/8, 33/5 in se zaključi v izhodiščni točki, ki predstavlja južni rob voznega pasu Stritarjeve ulice ob robu kompleksa Izletnik.
Površina obravnavanega območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Dolgo polje – lahka industrija meri ca. 3,32 ha, vse parcele pa zajemajo katastrsko občino Celje.

Ureditveno območje spremembe zazidalnega načrta se nahaja na severozahodnem delu mestnega centra in je s planskimi akti opredeljeno kot gospodarska cona, ki je namenjena za trgovske, servisne, skladiščne in druge poslovne dejavnosti ob upoštevanju pogoja, da te dejavnosti s svojimi vplivi ne poslabšujejo bivalnih pogojev sosesk v neposredni bližini.
Obravnavano območje je bilo v preteklosti v skladu z zazidalnim načrtom Dolgo polje – lahka industrija iz leta 1977 namenjeno tekstilni tovarni Metka, ki je zaradi prestrukturiranja gospodarstva razpadla, objekti in zemljišča so bili prodani novim lastnikom, ki jim opredelitve Celjskega prostorskega plana omogočajo tudi druge gospodarske dejavnosti s pogojem sprememb in dopolnitev osnovnega zazidalnega načrta.

Obravnavani kompleks je v večji meri pozidan z obstoječimi poslovnimi objekti, ki jim je dovoljena sprememba namembnosti v trgovske, servisne, skladiščne in druge poslovne dejavnosti; dovoljena je tudi nadzidava po predhodni statični presoji oziroma rekonstrukcija ali adaptacija ter zaradi dotrajanosti tudi možnost nadomestnih gradenj v maksimalnih možnih gabaritih obstoječih objektov.
Kot novogradnje so v skladu z urbanistično-arhitektonsko situacijo (grafične priloge – list št. 4) možni naslednji prizidki in novogradnje:
1 – prizidek k obstoječemu športno-gostinskemu objektu,
2 – gradnja novega športno-gostinskega objekta,
3 – gradnja poslovno-trgovsko-servisnega objekta,
4 – gradnja poslovno-servisno-skladiščnega objekta,
5 – gradnja poslovno-servisno-skladiščnega objekta,
6 – gradnja poslovno-servisno-skladiščnega objekta,
7 – gradnja poslovno-servisno-skladiščnega objekta,
8 – gradnja poslovno-trgovsko-skladiščnega objekta.
Navedeni objekti so opredeljeni z maksimalnimi gradbenimi linijami, ki jih pogojujejo odmiki od prometnic, sosednjih objektov, meja, komunalne infrastrukture ter požarne poti. V primeru drugačnih potreb investitorja so lahko objekti tudi drugačnih tlorisnih zasnov, vendar le-te ne smejo presegati predpisanih maksimalnih gabaritov. Višinski gabariti so v urbanistično-arhitektonski situaciji opredeljeni z etažnostjo objektov, novi objekti pa načeloma naj ne presegajo višin sosednjih objektov.
Novogradnje so lahko zasnovane poljubno – v klasični ali montažni izvedbi z ravnimi strehami ali v naklonu. Lokacije ob mestnih vpadnicah morajo biti kvalitetno zasnovane z rešitvami, ki bodo arhitekturno in oblikovno sodobno zasnovane. V primeru nadomestne gradnje objekta parc. št. 491/15, ki sedaj posega v pločnik in kolesarsko stezo magistrale vzhod–zahod se mora iz te linije obvezno pomakniti proti severu tako, da bodo zagotovljeni normalni pogoji za ureditev pločnika in kolesarske steze.

Obravnavano ureditveno območje spremembe zazidalnega načrta se navezuje na obstoječi mestni cesti Stritarjevo in Ipavčevo ulico, ki ostajata glavni napajalni cesti. Obe cesti omogočata dostop za tovorna vozila le preko »nove Ipavčeve ulice« na Dečkovo cesto ali na magistralo vzhod–zahod, kot to dopušča prometni režim.
Obe cesti Ipavčeva in Stritarjeva sta med seboj povezani z internimi servisnimi cestami, ki omogočajo napajanje objektov z osebnimi in tovornimi vozili.
Oba dovozna priključka na Stritarjevo in Ipavčevo ulico je potrebno rekonstruirati tako, da bosta ustrezala prometno-tehničnim predpisom za tovorni promet.
Parkiranje za zaposlene in obiskovalce je predvideno na skupnih površinah, ki niso za posamezne uporabnike ograjene, pač pa omogočajo javno parkiranje in na ta način zagotavljajo odprta parkirna mesta za vse uporabnike tega kompleksa. Parkirne površine bodo urejene tudi v mejah funkcionalnih zemljišč posameznih objektov.

Obravnavano ureditveno območje je komunalno opremljeno z vso potrebno komunalno infrastrukturo:
– vodovodom
– mešanim kanalizacijskim sistemom
– električnim omrežjem s pripadajočo TP
– telefonskim omrežjem
– plinovodnim omrežjem,
vendar je le-ta dotrajana in v skladu s pogoji posameznih soglasjedajalcev predvidena za rekonstrukcijo in izgradnjo nove za potrebe predvidenih objektov in dejavnosti v njih.

V skladu s Celjskim prostorskim planom je obravnavano območje predvideno za gospodarske dejavnosti in je uvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. Investitorji morajo zagotoviti, da predvidene dejavnosti ne bodo presegale dovoljenih mejnih ravni hrupa, oziroma morajo upoštevati vso veljavno zakonodajo glede varstva okolja.
Kot energetski vir ogrevanja sta predvidena plin ali lahko kurilno olje.
Odpadki se bodo zbirali ločeno – organski odpadki, papir, kovine, steklo. Organske odpadke odvaža pristojna služba Mestne občine Celje, ostale odpadke je potrebno posredovati v predelavo. Morebitne posebne odpadke je potrebno zbirati v ločenih posodah, odvažajo jih v skladu z veljavno zakonodajo pooblaščene organizacije.

Zazidalni načrt je mogoče izvajati etapno glede na potrebe posameznih investitorjev po realizaciji svojih razvojnih načrtov.
Posamezne etape izgradnje pa se morajo izvesti kot celota z vso potrebno komunalno in prometno infrastrukturo, ki pa mora zagotavljati normalno funkcioniranje celotnega ureditvenega območja ne glede na obseg posamezne faze.

Meje funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel so opredeljene glede na lastništvo objektov in zemljišč, servisne ceste in skupne parkirne površine pa morajo ostati v skupni lasti oziroma uporabi vseh uporabnikov zemljišč in objektov.

Zazidalni načrt v grafični prilogi »urbanistično-arhitektonska situacija« določa maksimalne tlorisne gabarite objektov in višinske opredelitve. Kot tolerance so dovoljene smiselne spremembe dimenzij objektov glede na potrebe tehnoloških postopkov posameznih investitorjev in ob pogoju, da spremembe gabaritov (tlorisnih in višinskih) objektov ne bodo ovirale kasnejše realizacije zazidalnega načrta. Glede na nova lastniška razmerja so kot tolerance mogoče tudi spremembe meja gradbenih parcel z upoštevanjem dejstva, da morajo biti v mejah gradbenih parcel zagotovljene zadostne površine za manipulacijo in parkiranje.
Kot tolerance so mogoče tudi spremembe namembnosti v zazidalnem načrtu predlaganih dejavnosti, vendar le ob pogoju, da le-ta ne bo presegala dovoljenih emisij v okolje ter spremembe tras komunalne infrastrukture z upoštevanjem, da so le-te usklajene z upravljavci posameznih vodov. Pri prometni ureditvi so kot tolerance mogoča le tista odstopanja, ki ne spreminjajo osnovnega koncepta zazidalnega načrta in ne zmanjšujejo potrebnega števila parkirnih mest.

Preostali del zazidalnega načrta Dolgo polje – lahka industrija (Uradni list SRS, št. 22/77) se izvaja še dalje po določilih tega odloka.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.