Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 16. člena statuta Občine Polzela (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Polzela na seji dne 14. 2. 2002 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu Breg–Gmajna
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt z naslovom zazidalni načrt Breg–Gmajna (v nadaljnjem besedilu: ZN), ki ga je izdelal PIANO, Atelje krajinske arhitekture, Velenje v januarju 2002, št. projekta Piano/8/2001-UN-P. Projekt je v celoti sestavni del tega odloka.
II. MEJA OBMOČJA OBRAVNAVE
2. člen
Območje obravnave leži na levem bregu Savinje, med naselji Polzela, Breg pri Polzeli in Ločico ob Savinji, v območju imenovanem Breg–Gmajna. Območje obravnave je prikazano v grafičnih prilogah ZN (list 1 in 2) iz 1. člena tega odloka.
3. člen
Meja ZN je razvidna iz grafičnih prilog ZN iz 1. člena tega odloka in poteka iz začetne točke opisa (začetek opisa je označen na grafični prilogi, list št. 4) v smeri urinega kazalca po zgornjem, severovzhodnem robu nasipa na levem breg Savinje v nasprotni smeri vodotoka (gorvodno) vse do višine objekta na parceli 622/4, kjer se zasuče proti vzhodu in poteka po južni meji iste parcele, prečka parcelo in se ob stiku s parcelo 622/1 zasuče proti jugu; od tu dalje poteka po meji parcel 622/4 in 329/182, kjer se zasuče proti vzhodu in poteka po južni meji parcel 622/1 in 329/156 ter po dovozni cesti vse do glavne ceste, jo prečka in se po njenem vzhodnem robu zasuče proti jugu do roba parcele 329/135, kjer se zasuče proti vzhodu in poteka po dovozni cesti/ulici po robu parcel 329/124, 329/121, 329/120 in 329/244 ter v ravni črti prečka parcele 329/119, 329/114 in 326/33, kjer se z rahlim zasukom proti severu konča na vzhodnem robu kolovoza; od tu poteka proti jugu po robu parcel 326/68, 326/69, 326/70 in 326/71, kjer se dotakne varovalnega koridorja daljnovoda in po njem poteka vse do izhodiščne točke.
4. člen
Območje obravnave leži na območju katastrske občine Orla vas in vključuje naslednje parcele
– v celoti 81, 123, 124, 170, 179, 180, 181, 329/42, 329/43, 329/44, 329/45, 329/120, 329/121, 329/124, 329/129, 329/130, 329/131, 329/132, 329/133, 329/135, 329/145, 329/156, 329/170, 329/171, 329/172, 329/175, 329/175, 329/177, 329/180, 329/183, 329/184, 329/185, 329/186, 329/187, 329/188, 329/193, 329/202, 329/203, 329/220, 329/244, 329/245, 329/246, 329/257, 329/288, 329/294, 329/298, 329/299, 329/300, 329/345, 623/2, 624/1, 624/2, 624/3, 624/4, 624/5, 624/6, 624/7, 625, 626/1, 626/2, 626/3, 626/4, 626/5, 626/6, 626/7 in 626/8 ter
– delno 326/33, 326/37, 329/41, 329/114, 329/119, 622/4 in 627/0.
III. NAMEMBNOST OBMOČJA
5. člen
Namenska raba prostora je opredeljena v prostorskem planu. Razporeditev objektov in naprav se tem zahtevam v celoti podreja in hkrati prilagaja obstoječi situaciji na terenu.
Zasnova celotnega območja upošteva dosedanje ureditve.
6. člen
Območje je namenjeno bivanju (stanovanjski program: stalna in sekundarna bivališča) s potrebnimi spremljajočimi servisnimi programi znotraj objektov (garaža, shramba za orodje, drvarnica ipd.).
Znotraj objektov je možno izvajati dodatne dejavnosti (delo doma, pisarna, ordinacija, biro...), z manjšimi parkirnimi zahtevami (največ dve dodatni parkirni mesti), ki ne spreminjajo pogojev bivanja za sosednje parcele.
Obstoječe gostišče lahko ohranja svojo dejavnost oziroma jo razširja.
IV. PROGRAMSKA ZASNOVA IN SPLOŠNI POGOJI ZA UREJANJE POSAMEZNIH OBMOČIJ
7. člen
Območje je razdeljeno v tri programska območja, ki so vsebinsko skladne in prostorsko zaključene celote: gozdno področje, odprto področje in zeleni povezovalni pas.
Znotraj teh območij se poleg pozidave, kot vodilne ureditve (nove vsebine) tega prostora pojavijo še štirje vsebinsko različni programski sklopi: programi druženja, razširjen gostinski program, manjše otroško igrišče in ekološki otok.
8. člen
Gozdno področje – koncept upošteva obstoječe stanje prostora in nove objekte vanj umešča tako, da v največji možni meri ohranja kvalitete prostora.
9. člen
Odprto področje – koncept urejanja tega prostora temelji na principu umeščanja objektov na način, ki omogoča zgoščevanje vegetacijskih elementov.
10. člen
Zeleni povezovalni pas predstavlja površino, ki povezuje gozdno in odprto področje. Ta površina je zasnovana kot poljavna površina, namenjena stanovalcem obravnavanega območja.
11. člen
Postavitev objektov narekujejo morfologija prostora, obstoječa pozidava na obravnavanem območju in programska zasnova – koncept ureditve.
V. POGOJI ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE TER VARSTVO OKOLJA
12. člen
Urbanistični koncept urejanja prostora
Zasnova nadaljnje urbanizacije prostora mora upoštevati problematiko celotnega naselja in potrebo po oblikovanju formiranega in tudi pravno urejenega naselja. Ožji obravnavani prostor mora biti tudi zasnovan tako, da se bo kasneje vključil v urbanistični koncept celotnega naselja ter v mrežo naselij občine in celotne doline. Zato je pri zasnovi upoštevano:
– predlog, da se območje oblikuje kot naselje,
– predlog nove (dopolnjenje) razširjene prometne ureditve (ureditev cestne povezave vzdolž celotnega »naselja« Gmajna),
– funkcionalno urejanje prostora z vsemi spremljajočimi infrastrukturnimi ureditvami,
– možnost prepletanja začasnih in stalnih bivališč.
13. člen
Krajinski koncept oblikovanja in urejanja prostora
Krajinski koncept urejanja sledi:
– značilnostim morfologije prostora;
– značilnostim obstoječe vegetacije;
– značilnostim členitvenih elementov (morfologija, vegetacija ipd.);
– vzdolžnosti prostora, ki ga določa Savinja s svojim tokom;
– načelu sonaravnosti;
– vsebinsko povezovanje obravnavanega prostora in predvidenega rekreacijskega območja na jugu obravnavanega območja.
14. člen
Koncept oblikovanja arhitekturnih elementov
Objekt se umesti na način s katerim poruši najmanjšo količino vzpostavljenih naravnih kvalitet oziroma omogoči maksimalen poligon za vzpostavljanje novih. Vzdolžne parcele sugerirajo vzdolžne volumne. Orientacija proti jugu in zahodu zagotovi kvalitetne bivanjske pogoje v objektu in zunaj. Kompaktni volumni stanovanjske in servisne objekte združujejo v eno in sprostijo parcelo.
Na območju varstvenega pasu plinovoda se objekt razčleni na stanovanjski in ne bivalni, servisni objekt.
15. člen
Pogoji za varstvo okolja in zmanjševanje ogroženosti
Za vse posege in ukrepe velja, da morajo izboljševati pogoje bivanja, delovne pogoje in varnost v prometu. To pomeni, da morajo odpravljati negativne vplive obstoječih ureditev in delovati preventivno za bodoče posege.
VI. OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN VRTOV
Obstoječi objekti in ureditve
Objekti v gozdu
(Objekti z zaporedno številko 2, 3, 5, 6, 10, 13, 14, 15, 24)
16. člen
Splošno:
– dozidava je možna v vse smeri obstoječega objekta z dvokapno streho (brez prizidkov);
– načeloma je zahtevana vzdolžnost novonastale tvorbe (osnovni volumen + prizidek), formiranje objektov v obliki L ali U celot ni zaželeno;
– max. širina prizidka ne presega širine stranice osnovnega objekta (brez prizidkov) v smeri katere širimo;
– objekt 14: v primeru širitve v smeri slemena max. širina prizidka ne sme preseči 7 m.
17. člen
Odmiki:
– upoštevati je odmik 3 m od parcelne meje v smeri V–Z;
– upoštevati je odmik 6 m od ceste in 6 m od sosednje parcele v smeri S–J oziroma skupnega zelenega pasu.
18. člen
Strehe:
– dvokapnica, z naklonom kot naklon dvokapnice obstoječega objekta, je dovoljena natanko tedaj, ko se razširitev vrši v smeri slemena obstoječega objekta. Višina objekta ne sme presegati višine obstoječe strehe;
– enokapnica, z naklonom 6–35 stopinj; višina prizidka ne presega višine venca obstoječega objekta, nadstreški max. 1m;
– ravna streha; višina prizidka ne presega višine venca obstoječega objekta.
19. člen
Drugo:
– tlakovanje dovoza : max. širina je 3,5 m, po možnosti na lokaciji obstoječega dovoza;
– dislociranih gospodarskih objektov se ne doziduje ampak se jih postopoma odstranjuje.
20. člen
Porušitev:
V primeru porušitve obstoječih objektov in zidave novih glej navodila za gradnjo novih objektov s pripombo: novi objekti se v gozdnem območju umeščajo na mesta porušenih objektov z daljšo stranico v smeri daljše stranice obstoječega objekta.
Objekti na odprtem
(Objekti z zaporedno številko 16, 17, 18, 19, 20 in 39)
21. člen
Splošno:
– dozidava je možna v vse smeri obstoječega objekta z dvokapno streho (brez prizidkov);
– načeloma je zahtevana vzdolžnost novonastale tvorbe (osnovni volumen + prizidek), formiranje objektov v obliki L ali U celot ni zaželeno;
– max. širina prizidka ne presega širine stranice osnovnega objekta (brez prizidkov) v smeri katere širimo;
– max. dolžina novonastale tvorbe ne sme presegati 20 m.
22. člen
Odmiki:
– upoštevati je treba odmik 3 m od parcelne meje v smeri V–Z;
– upoštevati je treba odmik 6 m od ceste in 6 m od južno ležečega skupnega zelenega pasu.
23. člen
Strehe:
– dvokapnica, z naklonom kot naklon dvokapnice obstoječega objekta, je dovoljena natanko tedaj ko se razširitev vrši v smeri slemena obstoječega objekta; višina objekta ne sme presegati višine obstoječe strehe;
– enokapnica, z naklonom 6–35 stopinj; višina prizidka ne presega višine venca obstoječega objekta;
– ravna streha; višina prizidka ne presega višine venca obstoječega objekta.
24. člen
Drugo:
– tlakovanje dovoza je dovoljeno le v širini obstoječega objekta;
– dislociranih gospodarskih objektov se ne doziduje ampak se jih postopoma odstranjuje.
25. člen
Porušitev:
– v primeru porušitve obstoječega objekta in dograditve novega glej navodila in pogoje za lociranje in zasnovo novega objekta.
Objekti na odprtem
(Objekti z zaporedno številko 36, 37 in 38)
26. člen
Splošno:
– dozidava je možna v smeri V, Z in J od obstoječega objekta;
– načeloma je zahtevana vzdolžnost novonastale tvorbe (osnovni volumen + prizidek), formiranje objektov v obliki L ali U celot ni zaželeno;
– max. širina prizidka ne presega širine stranice osnovnega objekta v smeri katere širimo;
– max. dolžina novonastale tvorbe ne presega 20 m.
27. člen
Odmiki:
– na sever se ne širi;
– upoštevati je odmik 3 m od parcelne meje v smeri V–Z.
28. člen
Strehe:
– dvokapnica, z naklonom kot naklon dvokapnice obstoječega objekta, je dovoljena natanko tedaj, ko se razširitev vrši v smeri slemena obstoječega objekta; višina objekta ne sme presegati višine obstoječe strehe;
– enokapnica, z naklonom 6–35 stopinj; višina prizidka ne presega višine venca obstoječega objekta;
– ravna streha; višina prizidka ne presega višine venca obstoječega objekta.
29. člen
Drugo:
– tlakovanje dovoza je dovoljeno le v širini obstoječega objekta;
– dislociranih gospodarskih objektov se ne doziduje ampak se jih postopoma odstranjuje.
30. člen
Porušitev:
– v primeru porušitve obstoječega objekta in dograditve novega glej navodila in pogoje za lociranje in zasnovo novega objekta.
Lociranje in zasnova novih objektov
(Objekti z zaporedno številko 1, 4, 25, 26, 27, 28, 30, 31, 32, 33 in 34)
31. člen
Lokacija:
Ne glede na velikost se objekti vedno umeščajo točno v skladu z naslednjimi zahtevami:
– 3 m od vzhodne parcelne meje in 6 m od ceste,
– razen:
– objekti z zaporedno številko 30, 31, 32, 33: 3 m od parcelne meje in 6 m od skupnega zelenega pasu;
– objekt z zaporedno številko 4: 3 m od severne parcelne meje, lokacijo V-Z definira grafična podloga.
32. člen
Velikost:
– novi objekti so max. gabaritov 20m x 7m in min. 15m x 6 m.
33. člen
Oblika strehe, etažnost:
Oblika in etažnost objektov je definirana in pogojena z obliko strehe:
– dvokapnica (6–35 stop.), P+1
– enokapnica (6–35 stop.), P+1
– ravna streha (6–35 stop.), P+1
– objekti niso podkleteni zaradi nevarnosti podtalne vode;
– sleme strehe teče vzdolžno z daljšo stranico objekta in parcele;
– nadstreški ne presegajo dolžine 1m od novega objekta, v prečnih smereh, in 1m od tlorisnega gabarita v vzdolžnih straneh;
– na strehi niso dovoljeni dodatki (kot npr. kukerli) in okraski (kot npr. čopi).
34. člen
Oblika stavbnega volumna:
– organiziranje in oblikovanje stavbnega volumna poteka po principu odvzemanja od osnovne mase, ki jo globalno definirata streha in tlorisni gabarit. (notranji atriji, zimski vrtovi, nadstrešeni odprti parkirni prostori). Odvzemanja lahko potekajo v horizontalni in vertikalni smeri;
– stavbni masi ne dodajamo izstopajočih balkonov in večjih nadstreškov izven dovoljenih meja;
– kompaktna masa objektov združuje osnoven stanovanjski volumen in servisne objekte ter predstavlja alternativo klasični zasnovi stanovanjske hiše in dislociranih gospodarskih volumnov.
35. člen
Ob pridobitvi soglasja upravitelja plinovoda je pod pogoji navedeni v členih 31, 32, 33 in 34 možna tudi gradnja objektov z zaporedno št. 11, 12 in 23 ter 7, 8, 9, 21 in 22.
Objekti z zaporedno številko 7, 8, 9, 21 in 22
36. člen
Lokacija:
Pozidavo parcel predstavljata dva dislocirana volumna. Skupaj tvorita kompleks L zasnove, vzhodni stranici objektov se umestita na skupno linijo:
– ne glede na velikost objektov se oba umeščata 3 m od parcelnih meja;
– stanovanjski objekt se umesti ob linijo varnostnega pasu plinovoda (izven območja), 27 m od osi plinovoda;
– pomožni objekt (garaža), se umesti 6m od meje proti cesti oziroma od ceste (glej zakoličbo).
37. člen
Velikost:
– stanovanjski objekt je max. gabaritov 14 m x 8,5 m in min. gabaritov 13 m x 7 m;
– servisni objekt je max. dimenzij 7x7m.
38. člen
Oblika strehe, etažnost:
Oblika in etažnost stanovanjskih objektov je pogojena z obliko strehe:
– dvokapnica ( 6-35°), P+1
– enokapnica ( 6-35°), P+1
– ravna streha, P+1
– sleme strehe stanovanjskega objekta teče vzdolžno v smeri daljše stranice objekta;
– nadstreški ne presegajo dolžine 1m od novega objekta v prečni smeri in 1m od tlorisnega gabarita v vzdolžni smeri;
– servisni objekt je pritličen. Streha je lahko enokapnica (6-35°) ali ravna streha. Objekt je lahko zaprtega ali odprtega tipa, klasične ali montažne izvedbe. Objekt ni podkleten:
– stanovanjski in servisni objekt tvorita estetsko usklajena objekta;
– na strehi niso dovoljeni dodatki (kot npr. kukerli) in okraski (kot npr. čopi).
39. člen
Oblika stavbnega volumna:
– organiziranje in oblikovanje stavbnega volumna poteka po principu odvzemanja od osnovne mase, ki jo globalno definirata streha in tlorisni gabarit (notranji atriji, zimski vrtovi...). Odvzemanja lahko potekajo v horizontalni in vertikalni smeri;
– stavbni masi ne dodajamo izstopajočih balkonov in večjih nadstreškov kot so dovoljeni.
40. člen
Tolerance za objekte
Splošne tolerance oblike, gabaritov, namembnosti in pogojev oblikovanja novih objektov
Predpisane so maksimalne in minimalne velikosti objektov, zato niso možne dodatne tolerance.
Možne so tolerance pri višini objektov, ki jih določa etažnost: maksimalna višina objektov je P + 1. Možne so tolerance v smislu zniževanja objekta (P). Zviševanje objektov ni možno. Objekti ne smejo biti podkleteni.
Tolerance v zvezi z oblikovanjem objektov in njihovo namembnostjo so podane že s pogoji v predhodnih členih.
41. člen
Tolerance postavitve objektov znotraj območij toleranc št. I, III in IV
Znotraj območij toleranc št. I, III in IV je ob pridobitvi soglasja upravljavca plinovoda možna gradnja objekta znotraj območja varstvenega pasa plinovoda na način opisan v tem odloku in prikazan v grafičnih podlogah iz 1. člena tega odloka.
Znotraj območja tolerance III je možna postavitev objektov samo na osnovi pridobljenega soglasja upravitelja plinovoda. Samo na parceli 11 je možna gradnja na podlagi že pridobljenega soglasja in na način (razčlenjen objekt max. gabaritov 20 x 12m, P+1, višine 8,5m, s krajšo stranico postavljen vzporedno z nasipom ob Savinji, po idejni zasnovi iz februarja 2001) za katerega so bila izdana soglasja.
Na parceli 12 znotraj območja tolerance III in na parceli 23 znotraj območja tolerance IV je možna gradnja samo ob pridobitvi soglasja upravitelja plinovoda in na način predpisan v tem ZN.
Oblikovanje vrtov
42. člen
Za oblikovanje vrtov poleg konkretnih zahtev v tem poglavju veljajo še vse zahteve iz splošnih pogojev.
Oblikovanje odprtega prostora (vrta)
skupne značilnosti:
– dovoljeno je tlakovanje dovoza in dostopa v širini novega objekta, od objekta do ceste. Okoli objekta je dovoljen tlakovan pas širine 1m. Za objekte z zaporedno številko 7, 8, 9, 21 in 22 je dovoljeno tlakovanje površine med pomožnim in stanovanjskim objektom v širini pomožnega objekta z dodatnim robom 1m okoli objekta. Utrjevanje bivalnih površin v vrtu je določeno v 43. in 44. členu tega odloka. Dovoljeno je tlakovanje dovoza in dostopa v širini novega objekta, od objekta do ceste. Okoli objekta je dovoljen tlakovan pas širine 1m. Za objekte z zaporedno številko 7, 8, 9, 21 in 22 je dovoljeno tlakovanje površine med pomožnim in stanovanjskim objektom v širini pomožnega objekta z dodatnim robom 1m okoli objekta. Utrjevanje bivalnih površin v vrtu je določeno v 43. in 44. členu tega odloka;
– v bližini dovoza (ob cesti oziroma pločniku) se uredi tudi prostor za ločeno zbiranje odpadkov;
– meje med objekti definira obvezen zeleni varovalni pas znotraj posamezne parcele;
– vse parcele se s potmi oziroma prehodi navezujejo na zeleni povezovalni pas.
43. člen
Ureditev vrtov znotraj gozdnega področja:
– zaželeno je ohranjanje visoke vegetacije v največji možni meri (objekti pod drevjem); sekanje dreves znotraj tega območja je možno samo zaradi gradnje objektov v najmanjšem možnem obsegu in zaradi vzdrževanja drevesnega sestoja pod strokovnim nadzorom. Obvezen je posek pod nadzorom oziroma po odredbi gozdarske strokovne službe.
– obvezen zeleni varovalni pas znotraj posamezne parcele: min. 3 m z vzhodne in zahodne ter s strani ceste ter min. 6 m od povezovalnega zelenega pasu;
– dodatno se lahko meja označi z ograjo enakega tipa kot je predvidena ograja znotraj povezovalnega pasu (glej opis opreme);
– klasično tlakovanje (razen že opisanega – glej skupne značilnosti) na tem področju ni mogoče. Možne so take oblike utrjevanja tal, ki ne ogrožajo gozdnih tal in omogočajo zračnost in propustnost za vlago (polaganje nad tla – lesen podij ipd.);
– zasajevanje izrazitih okrasnih rastlinskih vrst na tem območju ni sprejemljivo. Možna je omejena uporaba okrasnih rastlinskih vrst nižje rasti (nižje do srednjevisoke grmovnice in trajnice).
44. člen
Ureditev vrtov znotraj odprtega področja
– zaželeno je ohranjanje visoke vegetacije v največji možni meri ter vnašanje visoke vegetacije znotraj celotne parcele;
– obvezen zeleni varovalni pas znotraj posamezne parcele: min. 3 m z vseh strani;
– dodatno se lahko meja označi z ograjo enakega tipa kot je predvidena ograja znotraj povezovalnega pasu (glej opis opreme) ali kot prostorastoča (nestrižena) živa meja;
– tlakovanje bivalnih površin je možno vendar zaželeno v čim manjšem obsegu oziroma tako, da je sklenjena tlakovana površina čim manjša (sajenje visoke vegetacije med tlak ipd.);
– možen je večji izbor rastlinskih vrst, vendar morajo prevladovati avtohtone vrste, različnih velikosti.
VII. UREDITEV ZUNANJIH JAVNIH POVRŠIN
45. člen
Ureditev posameznih programskih sklopov
Prostori združevanja ob gostišču: predvidena je ureditev vrta ob gostišču z nekoliko razširjeno programsko zasnovo brez večjih gradbenih posegov (gostinski vrt, šah na prostem, rusko balinišče ipd.). Zaradi spremenjene trase obstoječe dovozne ceste, ki sicer zmanjša že urejeno parkirišče pa se stara trasa, ki se izteče v plinski postaji po potrebi nameni tudi parkiranju.
46. člen
Prostori združevanja klopi: predvideni so trije zbirni »kotički« za posedanje in druženje – dva znotraj zelenega povezovalnega pasu, eden znotraj gozdnega in en znotraj odprtega področja ter tretji ob predvideni cestni povezavi na vzhodu obravnavanega območja. To so enostavno zasnovana območja s klopmi in mizami, namenjena posedanju, igri, pikniku ipd.
47. člen
Otroško igrišče: ni predvidena ureditev pravega otroškega igrišča temveč igralnega polja, ki se v izvedbenih projektih uredi skladno s predvideno strukturo prebivalcev: kolikor se bo v območje naseljevala mlada populacija, ki si šele ustvarja družine je smotrno, da se prostor uredi kot igrišče za najmlajše otroke, sicer pa se prilagodi. Zasnova mora biti enostavna in mora zagotavljati preureditev skladno z rastjo otrok.
48. člen
Ekološki otok je zasnovan na površini, ki bo lahko dostopna za komunalna vozila in hkrati ustrezno dostopna za prebivalce. Namenjen je ločenemu zbiranju odpadkov za obravnavani ali tudi nekoliko širši del soseske. Oblikovan je kot pokriti prostor (3 x 7 m, enokapna streha, naklona 6–20 stopinj).
49. člen
Zasaditev
Celotno območje bo zasajeno z avtohtonimi rastlinskimi vrstami širšega območja, po načelih sonaravnosti, pogojeno z vsebinsko zasnovo posameznih programskih območij.
Obcestni pas se ureja po enakem principu kot celotno območje (sonaravno, organsko, avtohtone vrste), zato ne glede na parcelne meje in dodatne ureditve mej, prehaja v vrtove.
50. člen
Ureditev gozdnega področja
Zasaditev teh območij mora biti samo pospešitev naravne sukcesije kar pomeni, da naj bi na tem območju samo dopolnili že obstoječo vegetacijo tam, kjer je to potrebno. Izbor vrst znotraj tega območja mora biti omejen na avtohtone rastlinske vrste (omejen izbor vrst), v povsem neformalni zasnovi, izrazito sonaravno (prevladuje visoka vegetacija: rdeči bor / Pinus silvestris, nižja vegetacija v omejenem obsegu).
Zasajevanje izrazitih okrasnih rastlinskih vrst tudi na tem območju ni sprejemljivo. Možna je omejena uporaba okrasnih rastlinskih vrst nižje rasti (nižje do srednjevisoke grmovnice in trajnice).
Sekanje dreves znotraj tega območja je možno samo zaradi gradnje objektov v najmanjšem možnem obsegu in zaradi vzdrževanja drevesnega sestoja pod strokovnim nadzorom.
51. člen
Ureditev odprtega področja
Zasaditev tega območja se sicer podreja programom vendar mora biti po obliki (nepravilne saditvene formacije) in vsebini (izbor vrst) čim bolj sonaravna.
Možen je večji izbor rastlinskih vrst, vendar morajo prevladovati avtohtone vrste, različnih velikosti.
52. člen
Ureditev zelenega povezovalnega pasu
Zaradi poenotenja zelenega povezovalnega pasu znotraj obeh opredeljenih območij je ta pas ograjen z enotno ograjo, ki je zasnovana tako, da se lahko prilagaja obstoječi vegetaciji in da je propustna, torej pregledna in zračna. Ta ograja poteka izven območja predvidenih gradbenih parcel individualni objektov in je sestavni del javnega prostora. Za prehod na posamezne parcele oziroma iz posameznih parcel se v ograji pustijo odprtine ali namestijo vrata.
53. člen
Ureditve zelenega povezovalnega pasu na gozdnem področju pomeni:
– dodatna zasaditev avtohtone visoke vegetacije – rdeči bor (obnova v preteklosti odstranjenega gozda),
– mehko vodenje poti skozi prostor,
– prilagojeno vodenje ograje tako, da se povsem prilagaja obstoječi visoki vegetaciji kar pomeni, da zaradi postavitve ograje ni potrebno posekati nobenega drevesa,
– programske vsebine.
54. člen
Ureditev zelenega povezovalnega pasu znotraj odprtega področja pomeni:
– zgoščevanje obstoječih vegetacijskih skupin,
– dopolnjevanje,
– talna ozelenitev,
– programske vsebine,
– pot se prilagaja obstoječi vegetaciji in želenemu programu ter njegovi ustrezni postavitvi v prostor.
55. člen
Dodatna oprema
Na območju naj bo dodatna oprema (klopi, luči, stojala za kolesa, koški za smeti, večja zbirna mesta za smeti, napisi, oglasne in opozorilne table ipd.) bolj ali manj enostavna, vendar funkcionalna, enostavno nadomestljiva, z barvo in materiali vizualno neagresivna, ter na celotnem območju enotna oziroma skladna.
Posebno premišljeno mora biti oblikovana in v prostoru speljana ograja, predvidena znotraj povezovalnega pasu.
56. člen
Tolerance
Tolerance zasaditve so podane že z zasnovo, ki dopušča manjše tolerance v površinah zasaditev, nedopustne pa so tolerance v smislu neizvajanja zasaditve in neupoštevanja osnovnih oblikovalskih in vsebinskih zahtev določenih s tem odlokom in grafičnimi prilogami iz 1. člena tega odloka.
Tolerance zunanje ureditve so v manjših posameznih speljavah poti in ureditev ter razmestitve programskih sklopov, ki bistveno ne spreminjajo zasnove ureditve določene s tem odlokom in grafičnimi prilogami iz 1. člena tega odloka.
VIII. REŠITVE PROMETNE INFRASTRUKTURE
57. člen
Glavna dovozna cesta v smeri sever–jug
Glavno prometno os območja ZN bo še naprej predstavljala obstoječa prometnica, ki povezuje Polzelo z Ločico.
Trasno in niveletno bo obstoječa cesta ostala nespremenjena, predvidena je le razširitev vozišča na 5,50 m in izvedba enostranskega hodnika za pešce širine 1,60 m. Pri rekonstrukciji zgornjega ustroja ceste bo poskrbljeno tudi za efektno odvodnjavanje meteornih vod z območja cestnega telesa. Predvidena utrditev glavne dovozne ceste je asfaltirano vozišče z obojestranskimi dvignjenimi cestnimi robniki.
Pri ostrem zavoju obstoječe ceste nazaj proti severu ob sedanjem petkrakem križišču je možna ureditev krožišča.
58. člen
Vzhodna prometnica
Ob vzhodni strani območja ZN je predvidena tudi izvedba nove ceste z dvosmernim prometom, pešpotmi in kolesarskimi stezami. Nanjo bi se navezovali severna interna notranja povezava ter predvidena južna prometnica v smeri vzhod–zahod, ki poteka severno nad VN koridorjem.Ta cesta ni predmet tega ZN, vendar pa morajo biti vse ureditve na osnovi tega ZN zasnovane tako, da omogočajo to navezavo.
59. člen
Južna prometnica v smeri vzhod–zahod
Na južnem robu področja urejanja ZN Breg–Gmajna je predvidena izvedba nove prometnice – ceste v smeri vzhod–zahod. Cesta bo potekala vzporedno s koridorjem obstoječega VN daljnovoda in sicer tik nad njegovim severnim robom.
Predvidena je izvedba prometnice – ceste z dvosmernim prometom širine 5,50 m. Severno ob cesti bi izvedli še enostranski hodnik za pešce širine 1,60 m. Utrditev ceste in hodnika bosta izvedena v asfaltu.
60. člen
Interne notranje povezave
Predvidene so tri krajše notranje povezave, ki napajajo posamezna področja stanovanjskih hiš. Cesta, ki vodi mimo plinske postaje spremeni os poteka tako, da se v celoti prestavi na severno stran in poteka v ravni liniji. Stara trasa te ceste se na potezi od glavne ceste do plinske postaje uporablja kot parkirna mesta (bočno parkiranje) za gostišče kot utrjena peščena površina.
Širine teh prometnic – cest bodo min. 3,50 m, brez posebej izvedenega hodnika za pešce. Predviden je dvosmeren promet zelo male intenzitete osebnih vozil. Ob številnih uvozih k posameznim stanovanjskim objektom bo možno občasno srečevanje s tovornimi vozili (odvoz snage, urgenca, itd.). Utrditev teh cest bo asfaltna (grobi asfalt), na odprtem področju z obojestranskimi dvignjenimi robniki (robniki bodo na področju uvozov na interna dvorišča izvedeni kot poglobljeni z max. nadvišanjem nad niveleto asfalta za 4 cm), znotraj gozdnega področja obrobljena s poglobljenimi robniki ali kamnitimi kockami.
61. člen
Pešpoti
Potek pešpoti skozi zeleni povezovalni pas je posebej opisan pri krajinski ureditvi. Poti bodo peščene, obrobljene s kamni ali granitnimi kockami in ne z robniki. Širina poti ca. 1,2 m.
62. člen
Dostopi in dovozi do obstoječih objektov
Dostopi in dovozi do obstoječih objektov ostajajo enaki. Lahko se spremenijo vendar samo natančno po vzoru ureditev ob novih objektih.
63. člen
Tolerance urejanja prometnih poti (območje tolerance št. II)
Os dovozne ceste, ki vodi od osrednje ceste do objektov v okolici merilno regulacijske postaje plinovoda se lahko spremeni tako, da poteka od obstoječega uvoza v diagonali v severozahodni smeri oziroma v smeri proti severnemu robu merilno regulacijske postaje.
IX. KOMUNALNE, ENERGETSKE IN KOMUNIKACIJSKE UREDITVE
64. člen
Vodovod
Obnoviti je potrebno vse glavne vodovodne veje, ki bi potekale po notranjih internih cestah.
Obstoječi objekti bi se z obstoječimi vodovodnimi priključki (verjetno Al 3/4” ali 5/4”) le navezali na te nove sekundarne vodovodne linije premera DN 80 mm, ki dopuščajo tudi vgradnjo nadzemnih hidrantov za zagotovitev požarne varnosti.
Na jugovzhodnem robu območja ZN pred kratkim izveden novi povezovalni vodovod iz duktilnih cevi DN 125 mm, s kompletnim sistemom hidrantnega omrežja, ki pa pokriva le vzhodni rob območja. Zato bi bilo smiselno na lok tega vodovoda pri prečkanju bodoče južne ceste, priključiti še novo jugozahodno vejo vodovoda iz enakega materiala in dimenzij, ki bi služil za napajanje zahodnega dela obstoječe in predvidene pozidave, hkrati pa bi na njemu izvedli še nekaj potrebnih hidrantov za zagotovitev požarne varnosti tega dela območja ZN.
65. člen
Kanalizacija
Dolgoročno je predvidena na območju ZN ločitev kanalizacije na meteorne in fekalne vode.
Preko centra območja ZN poteka v smeri sever–jug obstoječi fekalni kolektor iz betonskih cevi Ø 300 mm, ki bo priključen na centralno čistilno napravo v Kasazah. Novi objekti in utrjene površine ob njih bodo tako kanalizirani v ločenem sistemu.
Čiste meteorne vode s strešin objektov so lahko preko peskolovov vodene v ponikovalnice in ponikane v teren. Meteorne vode z utrjenih površin ob objektih (popločene površine, dvorišča ob vrtovih, itd.) bodo enako vodene v ponikovalnice.
Meteorne vode z utrjenih javnih površin – cest in eventualnih parkirišč, se morajo po novi meteorni kanalizaciji speljati v skupno ponikovalnico ali laguno, možno pa bo na to meteorno kanalizacijo priklopiti tudi ostale čiste meteorne odplake na obravnavanem območju. Po prehodnem očiščenju v lovilcu olja bo možno efektnejše in kontrolirano ponikanje teh vod v teren.
Fekalne vode iz sanitarij in kuhinj v objektih bodo priključene na novo izvedeno fekalno kanalizacijo območja ZN. Do izvedbe kanalske povezave – kolektorja do centralne čistilne naprave se morajo fekalije iz posameznega stanovanjskega objekta voditi v neprepustno dvoprekatno greznico brez iztoka – na praznenje. Po priključku kanalizacije območja ZN Breg–Gmajna na centralno ČN in dograditvi le-te v sorazmernem deležu priključevanja se bodo greznice opustile, dezinficirale in zasule, fekalne odplake pa mimo njih priključile na fekalni kolektor. Priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena, je obvezno po odloku o odvajanju odpadnih in padavinskih voda Občine Žalec z dne 25. 5. 1988 (Uradni list SRS, št. 22/88).
Pred samo gradnjo kanalizacije bo potrebno pridobiti ustrezna geološka poročila, upoštevati možnost posedanja terena in predvsem izbrati ustrezen cevni material. Potrebna bo tudi ponovna hidravlična presoja zmogljivosti kanalizacijskega omrežja kar pa ne more biti predmet samo tega ZN.
66. člen
Plinovod
Ob severovzhodnem robu območja ZN poteka obstoječi visokotlačni plinovod M2 (MMRP Rogatec – RMRP Vodice) premera 400 mm, ki obratuje pod tlakom 50 barov, ki vodi do objekta plinske postaje “M2 BS5” in se nadaljuje v smeri proti reki Savinji. Na osnovi zahtev soglasedajalca je na osnovi pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01) potrebno upoštevati varstveni pas v širini 27 m od osi plinovoda na obe strani za bivalne objekte in 5 m varstveni pas na obe strani za pomožne (nebivalne) objekte.
Glede na delno izvedeno obstoječe plinovodno omrežje, bo možno po posebnem projektu vse obstoječe in predvidene objekte priključiti na nizkotlačni plinovod, ki bo služil za potrebe ogrevanja in gospodinjstva.
67. člen
Električni vodi in napeljave
Na skrajnem južnem robu območja ZN poteka obstoječi VN daljnovod 110 kV Podlog–Mozirje, ki se nadaljuje preko reke Savinje. Koridor daljnovoda je varovan in se mu približamo le s skrajnim južnim robom nove “južne prometnice”. Glede na izhodišča v posebnem strokovnem mnenju o sevalnih obremenitvah naravnega in življenjskega okolja je bilo ocenjeno, da so nivoji elektromagnetnega sevanja v dovoljenih mejah kot to določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) za I. območje varstva pred sevanjem.
Pri križanju prometnic notranje povezave z DV 110 kV Podlog–Mozirje in vzporednem poteku južne prometnice v smeri vzhod–zahod morajo biti upoštevana določila pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88). Izdelan mora biti eleborat križanja.
Elektro energija za napajanje obstoječih in novo predvidenih objektov in eventualne zunanje razsvetljave ob njih je na voljo na daljnovodu 20 kV Prebold, kar pomeni, da mora investitor komunalne opremljenosti območja zgraditi transformatorsko postajo s priključnimi VN in NN električnimi vodi. Vzhodni del območja ZN bi bilo potrebno kompletno kablirati z zemeljskim NN elektro kablom in se znebiti neugodnih prostozračnih povezav.
68. člen
Telefonsko omrežje in CATV
V območju obstoječe zazidave območja ZN je že urejeno telefonsko in CATV omrežje. Glede na kapacitete omrežja bo verjetno možna priključitev vseh novopredvidenih objektov tudi na to omrežje.
69. člen
Odpadki
Komunalni odpadki se bodo odvažali na deponijo komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Nameščene bodo ob cestah/ulicah vedno enako odmaknjeni od cestnega roba oziroma pločnika (ponekod znotraj zelenega obcestnega pasu, ponekod znotraj parcel – enotno urejeni v sklopu projekta zunanje ureditve – prikaz v grafičnih prilogah je zgolj shematičen).
Na osrednjem mestu – južno ob križišču centralne in južne ceste je predviden poseben ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov celotnega naselja (objekt za zbiranje odpadkov: 3 x 7m, enokapna streh naklona 6–20 stopinj). Sekundarne surovine se bodo zbirale ločeno v tipiziranih zabojnikih. Dostopi do posod in zabojnikov morajo biti vedno dostopni s specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Znotraj celotnega območja, tudi na območju manj intenzivnih rab na južnem delu, je potrebno namestiti koške za smeti.
70. člen
Vodnogospodarske ureditve
Zazidalni načrt na tem področju ne predvideva novih rešitev, ker je že izveden varnostni protipoplavni nasip ob levem bregu reke Savinje.
V pasu najmanj 20 m od spodnjega roba visokovodnega nasipa Savinje ni dovoljena gradnja stanovanjskih in pomožnih objektov. Enako ni dovoljeno tudi nasipavanje zemljišča in posegi v obstoječo zarast.
Podkletitve objektov niso dopustne.
71. člen
Ogrevanje
Ogrevanje objektov naj se po možnosti vrši s centralnim ogrevanjem na plin. Kolikor pa se bodo objekti ogrevali na lahko kurilno olje, mora biti to skladiščeno tako, kot to zahteva pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79).
72. člen
Zagotavljanje kvalitete prostora pri urejanju (obnovi in izgradnji) infrastrukture
Pri izvajanju infrastrukturnih ureditev veljajo enaka načela kot pri celotnih zunanjih ureditvah:
– ohranjanje obstoječe vegetacije v največji možni meri,
– sekanje dreves je možno samo pod strokovnim nadzorom oziroma po odredbi gozdarske strokovne službe,
– infarstrukturni vodi morajo biti praviloma pod utrjenimi površinami, razen kadar drugače ni možno; na območju parcel individualnih objektov morajo biti načeloma izven obveznih robnih zelenih pasov.
73. člen
Tolerance pri urejanju prometne, komunalne in energetske infrastrukture
Pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnega omrežja so za zagotovitev optimalnih rešitev dopustne smiselne in utemeljene tolerance v poteku trase in njih dimenzioniranju, ki pa morajo biti skladne z ureditvijo območja in usklajene z upravitelji posameznih vodov in upravitelji prostora.
X. ETAPNOST
74. člen
ZN se bo izvajal v dveh etapah.
75. člen
Prva etapa je ureditev javnih in pol javnih odprtih prostorov (zeleni povezovalni pas) ter celotna infrastrukturna ureditev.
76. člen
Druga etapa je gradnja posameznih objektov ali skupna gradnja.
XI. PORUŠITEV OBJEKTOV ZASNOVA FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ IN GRADBENIH PARCEL
77. člen
Porušitev objektov
Zaradi uresničitve ZN Breg–Gmajna je potrebno porušiti 4 objekte.
Ostale začasne objekte, ni obvezno porušiti kar tako, pač pa samo pod pogojem, da se izkaže želja oziroma zahteva po spremembi.
Novogradnje ter prizidki in dozidave brez predhodne porušitve začasnih objektov niso dopustne.
78. člen
Gradbene parcele
Načrt gradbenih parcel (glej grafično prilogo list 10 iz 1. člena tega odloka) je zastavljen tako, da v najmanjši možni meri spreminja obstoječo parcelacijo in deli parcele na individualne in javne prostore. Javne površine, zeleni povezovalni pas, programski sklop zbirališča in ekološki otok ter prometne ureditve se oblikujejo kot samostojne gradbene parcele, ki jih ureja občina.
Znotraj območja so predvidene manjše tolerance določitve gradbenih parcel pogojene s tolerancami gradnje objektov.
Določitev funkcionalnih zemljišč
79. člen
Velikost funkcionalnega zemljišča se določa za vsak primer posebej načeloma pa je skladna s programsko zasnovo (ureditvenimi območji), ki zagotavlja funkcionalno zaključene celote.
80. člen
Funkcionalna zemljišča individualnih objektov se natančno določijo v izrisu oziroma lokacijski dokumentaciji, načeloma pa so naslednje:
– celotna gradbena parcela individualne hiše brez obveznega zelenega pasu je načeloma funkcionalno zemljišče,
– ob upoštevanju usmeritev (ob izpolnitvi pogoja) za urejanje odprtih površin s čim manjšim deležem tlakovanih površin, je funkcionalno zemljišče lahko manjše vendar je minimalno: celotna dolžina parcele v širini objekta +1 m v vsako stran.
81. člen
Funkcionalna zemljišča javnih in poljavnih površin, prometne infrastrukture ter območja gostišča so enaka velikosti gradbenih parcel.
XII. POSEBNI POGOJI ZA URESNIČITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA IN TOLERANCE
82. člen
Za nadaljnje urejanje skladno s tem ZN je potrebno izdelati projekte zunanje ureditve javnih in poljavnih površin ter celotne infrastrukture.
Projekt zunanje ureditve mora biti izdelan tako, da zagotavlja estetsko in funkcionalno ureditev prostora. V okviru krajinskih ureditev mora biti izdelan tudi natančen popis dreves z opredelitvijo ohranitve dreves in posameznih otokov avtohtone vegetacije.
Projekti infrastrukturnih ureditev morajo upoštevati zahteve soglasjedajalcev in tega ZN.
83. člen
Za izvajanje tega ZN je obvezno sodelovanje treh subjektov: investitorjev oziroma lastnikov zemljišč, soglasjedajalcev in Občine Polzela. Izvedbo ureditev javnih in poljavnih površin ter infatsrukturnih ureditve organizira Občina Polzela, gradnjo objektov in ureditev vrtov organizirajo posamezniki – investitorji. Možna je tudi organizirana gradnja. V tem primeru je obvezen celovit izvedbeni projekt ureditve.
84. člen
Tolerance
Pri izdelavi potrebnih izvedbenih projektov je potrebno zahteve tega ZN v celoti upoštevati. Sprejemljive so tolerance v smislu izboljšanja kakovosti okolja razen, če ni s tem odlokom drugače predpisano.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
85. člen
Do pričetka gradnje ostane namembnost zemljišč nespremenjena.
86. člen
Investitorji so dolžni upoštevati vse pogoje pristojnih organov in organizacij, ki so izdala soglasja k ZN. Ti pogoji morajo biti realizirani v vseh izvedbenih projektih.
Investitorji so dolžni upoštevati vse pogoje pristojnih organov in organizacij, ki so izdala soglasja k ZN. Ti pogoji morajo biti realizirani v vseh izvedbenih projektih.
87. člen
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določila prostorskih ureditvenih pogojev za del območja Občine Žalec z oznako PUP 2, ki jih je izdelal Razvojni center, Planiranje d.o.o. pod številko 702 v maju 1996, odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 35/96.
88. člen
ZN je na vpogled na Občini Polzela.
89. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
90. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05-015/2001
Polzela, dne 14. februarja 2002.
Župan
Občine Polzela
Ljubo Žnidar, inž. gradb. l. r.
