Na podlagi 74. in 92. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99 in 59/01) in drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

1. Banka oziroma hranilnica (v nadaljevanju: banka) mora spremljati in ocenjevati kreditna ter deželna tveganja, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju.
Kreditno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Deželno tveganje je tveganje nastanka izgube v primeru mednarodnega kreditiranja, ki je povezano z ekonomskim, socialnim in političnim okoljem dolžnikove države. Posebna oblika deželnega tveganja je transferno tveganje, ki obstaja, kadar dolžnikova obveznost ni nominirana v lokalni valuti.
2. Banka mora aktivne bilančne in zunajbilančne postavke razvrstiti v skupine po tveganosti in oceniti višino potencialnih izgub iz naslova kreditnega tveganja v skladu z določili poglavja II. do V. tega sklepa. Razvrščanje v skupine temelji na oceni sposobnosti dolžnika izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti in kvalitete zavarovanja.
Banka mora v primeru dolžnikov – tujih oseb oceniti tudi deželno tveganje in višino potencialnih izgub v skladu s VI. poglavjem tega sklepa.

3. Tvegane bilančne postavke banke po tem sklepu obsegajo vse dospele in nedospele kratkoročne in dolgoročne kredite, naložbe v vrednostne papirje in dolgoročne naložbe v kapital, eskontirane menice, terjatve iz izvedenih (izpeljanih) finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu, naložbe v naložbene nepremičnine, obračunane obresti, nadomestila in opravnine (provizije) ter terjatve za plačane garancije, avale in druge prevzete obveznosti, vloge pri bankah ter ostale postavke, ki jih je možno razporediti na posameznega dolžnika.
Tvegane zunajbilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu izdane garancije, avale, nekrite akreditive, prevzete nepreklicne obveznosti iz odobrenih kreditov in odobrene neizkoriščene limite iz okvirnih kreditov, odobrene in neizkoriščene limite po plačilnih karticah oziroma zneske zaupanja po plačilnih karticah ter druge prevzete obveznosti in morebitne obveznosti, na osnovi katerih lahko nastane obveznost plačila s strani banke.
Netvegane bilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu denar v blagajni, stanja na računih pri Banki Slovenije, terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije, terjatve do Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bank držav EEA in z njimi primerljivih držav OECD ter opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva.

4. Banka mora oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja terjatev banke po vrsti in obsegu pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke. Poleg tega mora banka ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje dolžnika in kvaliteto zavarovanja terjatev banke.
5. Izhodišče razvrstitve je sistematični pregled bančnega portfelja, to je dospelih in nedospelih aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk. Banka najprej razporedi postavke po posameznih dolžnikih (skupaj izpostavljenost), nato pa opravi razvrstitev po skupinah iz 7. točke tega sklepa glede na tveganost razvrščenih postavk (v nadaljevanju: terjatev). Pri tem se izpostavljenosti iz naslova vrednostnih papirjev, naložb v kapital, naložb v naložbene nepremičnine, dane v poslovni najem, v lastne delnice ter eskontirane menice ne razporejajo v skupine iz 7. točke tega sklepa.
Naložbe v vrednostne papirje, katerih poštene vrednosti ni mogoče dokazati, se prevrednotijo zaradi oslabitve do njihove odplačne vrednosti. Za oceno zneska oslabitve banka lahko uporabi merila za ocenjevanje potencialnih izgub iz 15. točke tega sklepa.
6. Vse dolžnike iz skupine povezanih oseb, kot je opredeljena v veljavnem sklepu o veliki izpostavljenosti, banka praviloma razporedi v skupino razvrstitve, v katero se razvrsti najslabša oseba iz skupine.
7. Terjatve se razvrstijo v skupine od A do E na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti, ki se presoja na podlagi:
– ocene finančnega položaja posameznega dolžnika;
– njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti do banke v prihodnosti;
– vrste in obsega zavarovanja terjatev do posameznega dolžnika;
– izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do banke v preteklih obdobjih.
Pri terjatvah iz izvedenih (izpeljanih) finančnih inštrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu, je izpostavljenost banke kreditnemu tveganju enaka stroškom nadomestitve denarnega toka odprte pozicije v primeru neizpolnitve pogodbenih obveznosti s strani druge pogodbene stranke. Za izračun nadomestitvenih vrednosti banka uporabi eno izmed obeh možnih metod, ki jo uporablja na podlagi veljavnega sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic pri izračunu kapitalske ustreznosti.
a) V skupino A se razvrstijo:
– terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije, terjatve do Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bak držav EEA in z njimi primerljivih držav OECD;
– terjatve do dolžnikov, za katere se ne pričakuje težav s plačevanjem obveznosti in ki plačujejo svoje obveznosti ob dospelosti oziroma izjemoma z zamudo do 15 dni;
– terjatve, zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem iz 8. točke tega sklepa;
b) v skupino B se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere se ocenjuje, da bodo denarni tokovi še zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti, toda njihovo finančno stanje je trenutno šibko, ne kaže pa, da bi se v bodoče bistveno poslabšalo;
– ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni;
c) v skupino C se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti;
– ki so izrazito podkapitalizirani;
– ki nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb;
– od katerih banka ne prejema tekočih zadovoljivih informacij ali ustrezne dokumentacije v zvezi s terjatvami, jamstvi in viri za odplačilo terjatev;
– ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo od 31 do 90 dni, občasno tudi z zamudo od 91 do 180 dni;
d) v skupino D se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere obstaja velika verjetnost izgube,
– ki so nelikvidni in nesolventni;
– za katere je bil pri pristojnem sodišču vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja;
– ki so v sanaciji oziroma postopku prisilne poravnave;
– ki so v stečaju;
– ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo od 91 do 180 dni, občasno tudi z zamudo od 181 do 365 dni;
vendar se utemeljeno pričakuje delno pokritje terjatev;
e) v skupino E se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere se ocenjuje, da ne bodo poplačane;
– s sporno pravno podlago.
Plačilo obveznosti dolžnika pomeni plačilo vseh obveznosti dolžnika do banke v pogodbeno dogovorjenih rokih dospelosti, ne da bi banka za ta namen posredno ali neposredno vzpostavila novo terjatev do dolžnika.
Pri obnovitvah, podaljševanju in vzpostavitvi novih terjatev se smiselno upoštevajo tudi določila 21. točke tega sklepa ter določila 13. in 14. točke glede restrukturiranja terjatev za terjatve iz skupin C, D in E.
Zlasti za majhne dolžnike in prebivalstvo se lahko v večji meri uporabi merilo rednosti poravnavanja obveznosti do banke.
8. Prvovrstna zavarovanja terjatev po tem sklepu so:
– bančna vloga, za katero obstaja s pogodbo določena obveznost, da se uporabi za poplačilo terjatve;
– vrednostni papirji Republike Slovenije, Banke Slovenije ter vlad in centralnih bank držav EEA in nekaterih z njimi primerljivih držav OECD;
– nepreklicne garancije na prvi poziv bank, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, prvovrstnih bank držav članic in prvovrstnih tujih bank;
– prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih; pri tem se ne upoštevajo podrejeni in zamenljivi dolžniški vrednostni papirji;
– nepreklicna jamstva Slovenske izvozne družbe, družbe za zavarovanje in financiranje izvoza;
– nepreklicna jamstva Republike Slovenije.
Terjatve, zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem po tem sklepu, se razvrščajo v skupino A do aktiviranja zavarovanja, vendar največ 30 dni po roku za plačilo terjatve.
9. Prvovrstnost banke države članice ali tuje banke se po tem sklepu presoja na osnovi zadnje razpoložljive ocene bonitete banke s strani Moody’s, Standard & Poor’s in Fitch. Banka mora za izpolnjevanje kriterija prvovrstnosti dosegati bonitetno oceno najmanj BBB- pri Standard & Poor’s ali Fitch oziroma Baa3 pri Moody’s.
Kolikor banke države članice ali tuje banke ni ocenila nobena od zgoraj navedenih institucij, mora boniteto teh bank oceniti banka sama.
10. Prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank so po tem sklepu dolžniški vrednostni papirji, katerih izdajateljice so banke, ki so dobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev ali druge banke, ki izpolnjujejo kriterij prvovrstnosti po tem sklepu, oziroma vrednostni papirji, katerih bonitetna ocena je najmanj BBB- pri Standard & Poor’s ali Fitch oziroma Baa3 pri Moody’s, ne glede na boniteto banke, ki jih je izdala.
11. Nepreklicna jamstva Slovenske izvozne družbe, ki štejejo za prvovrstna zavarovanja po tem sklepu, so:
– zavarovanja pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki pod pogojem, da zavarovanje krije tveganje dolžnikovega neplačila,
– zavarovanja pred kratkoročnimi komercialnimi riziki pod pogojem, da zavarovanje krije tveganje dolžnikovega neplačila,
– nepreklicne garancije na prvi poziv.
12. Terjatve, ki so zavarovane z zastavo nepremičnin, lahko banka razvrsti največ za eno skupino višje, kot bi jih na osnovi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti poravnavanja pogodbenih obveznosti, vendar največ za eno leto po roku za plačilo terjatve. V tem primeru mora banka razpolagati z vso potrebno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zastavljena nepremičnina učinkovito in ustrezno sredstvo sekundarnega poplačila.
Banka, ki razvrsti terjatev, zavarovano z zastavo nepremičnine za eno skupino višje, kot bi jo na osnovi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti poravnavanja pogodbenih obveznosti, mora v primeru hipoteke in v primeru, da zastavljena nepremičnina ni v njeni posesti, razpolagati vsaj z naslednjo dokumentacijo:
1. a) z notarskim zapisom o sklenitvi sporazuma o zastavi nepremičnin in, kadar je to potrebno, z dokazilom, da je nepremičnina v upravičeni tuji posesti;
b) z zaznamkom na originalu pogodbe, da je nepremičnina zarubljena na podlagi sporazuma strank, če gre za nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi;
c) s pravnomočnim sklepom sodišča o vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini ter z vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve te nepremičnine, če gre za nepremičnino, ki je vpisana v zemljiško knjigo;
d) s pravnomočnim sklepom sodišča o rubežu nepremičnine ter z dokazilom, da je ta nepremičnina v posesti upravičene osebe;
2. z ažurnim zemljiškoknjižnim izpiskom;
3. z zavarovalno polico za nepremičnino, vinkulirano v korist banke in
4. s cenitvenim poročilom pooblaščenega izvedenca.
Iz dokumentacije za zastavo nepremičnine mora biti razvidno, da:
– vrednost zastavljene nepremičnine po oceni tržne vrednosti, ki jo izdela pooblaščeni izvedenec, presega skupni znesek te terjatve in terjatev, ki so že vpisane v zemljiško knjigo, in sicer tudi v primeru pospešene prodaje in ob odbitku stroškov, povezanih s prodajo;
– na zastavljeni nepremičnini ne sme biti nobenih ovir za izvršbo (idealni deleži).
Zastavljena nepremičnina mora biti brez stvarnih in pravnih napak.

13. Z restrukturiranjem terjatev so mišljene aktivnosti, ki jih opravi banka v razmerju do dolžnikov, do katerih ima banka terjatve, ki so razvrščene v skupino C, D ali E.
Temeljno načelo glede računovodskih postopkov povezanih z restrukturiranjem terjatev je takojšnje izkazovanje izgub in potencialnih izgub ter izkazovanje prihodkov šele ob njihovi dejanski realizaciji.
14. Banka Slovenije izda posebna navodila za izvajanje 13. točke tega sklepa.

15. Potencialne izgube banke iz naslova kreditnega tveganja se na podlagi razvrstitve terjatev v skupine po tem sklepu izračunavajo v povprečju najmanj v višini:
– 10 odstotkov terjatev, razvrščenih v skupino B,
– 25 odstotkov terjatev, razvrščenih v skupino C,
– 50 odstotkov terjatev, razvrščenih v skupino D, in
– 100 odstotkov terjatev, razvrščenih v skupino E.
Pri izračunu potencialnih izgub lahko banka za skupine B, C in D uporablja tudi višje ali nižje odstotke od tistih, ki so navedeni v prvem odstavku te točke v odvisnosti od verjetnosti izgube terjatve in v odstotkih, kot jih določa 16. točka tega sklepa.
Uporabljeni odstotki pri vsaki posamezni terjatvi pomenijo najverjetnejši odstotek izgube terjatev.
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov te točke se terjatve iz obresti in opravnin (provizij) obravnavajo v skladu z določili poglavja o izključevanju prihodkov.
16. Ne glede na prvi odstavek prejšnje točke tega sklepa so odstotki za izračun potencialnih izgub za posamezne terjatve v skupinah B, C in D naslednji:
– v skupini B od 5 do 15 odstotkov;
– v skupini C od 15 do 40 odstotkov;
– v skupini D od 40 do 99 odstotkov.

17. Banka na podlagi presoje deželnega tveganja ugotovi potencialne izgube za bilančne in zunajbilančne postavke (skupaj izpostavljenost) do vseh tujih oseb iz tveganih držav najmanj v višini, ki se izračuna v skladu z 19. točko tega sklepa ter ob uporabi predpisanega odstotka, ki je za posamezno državo določen v posebnem seznamu, ki ga bankam posreduje Banka Slovenije.
18. Ne glede na prejšnjo točko tega sklepa se potencialne izgube za deželno tveganje ne ugotavljajo:
– za izpostavljenosti do tujih oseb s pogodbeno dospelostjo do 6 mesecev;
– za izpostavljenost do podružnic prvovrstnih bank držav članic in izpostavljenost do podružnic tujih prvovrstnih bank.
Poleg izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka in postavk zavarovanih s prvovrstnimi zavarovanji iz 8. točke tega sklepa se za namen ugotavljanja deželnega tveganja kot izjema lahko upoštevajo še izpostavljenosti, zavarovane s solidarnim poroštvom s strani prvovrstnega komitenta iz netvegane države, to je komitenta, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v A skupino.
19. Osnova za izračun potencialnih izgub zaradi deželnega tveganja je znesek celotne izpostavljenosti do tuje osebe, zmanjšan za ugotovljene potencialne izgube za kreditno tveganje glede na osnovno razvrstitev komitenta.

20. V izkaz poslovnega izida mora banka vključiti obračunane in še neplačane prihodke od terjatev do komitentov, razvrščenih v skupini A in B, ob pogoju, da terjatev ni razvrščena v skupino B zaradi zastave nepremičnine.
21. Prihodke, ki se obračunavajo na terjatve do oseb, razvrščenih v skupine C, D in E, sme banka vključiti v izkaz poslovnega izida šele ob plačilu. Kot plačilo se šteje pritok na račun ali v blagajno banke.
Prihodki, ki so le obračunani in niso vključeni v izkaz poslovnega izida, se štejejo za izključene prihodke po tem sklepu.
22. Zneske izključenih prihodkov vodi banka v aktivi bilance stanja kot terjatev do dolžnika s protipostavko na ustreznih računih popravkov vrednosti v 100% višini.
23. Če banka med letom prerazporedi dolžnika oziroma terjatev iz skupine A ali B v skupino C, D ali E, stornira v izkazu poslovnega izida celoletne prihodke, ki so bili že vključeni v izkaz poslovnega izida kot obračunani in neplačani v skladu z 20. točko in postopa v skladu z 21. točko tega sklepa.
V nasprotnem primeru ravna banka v skladu z 20. točko tega sklepa.
Banka, ki izkazuje po stanju konec leta terjatve iz naslova obresti in storitev do dolžnika, ki ga je razvrstila v skupino A oziroma B, v naslednjem letu pa le-tega prerazporedi v skupino C, D ali E, zagotovi izključitev neplačanih prihodkov iz prejšnjega obdobja tako, da za celotni znesek oblikuje odhodke za posebne rezervacije – prevrednotovalne popravke kreditov in terjatev in v dobro računov skupine 15_9 – Popravki vrednosti dvomljivih in spornih obresti oziroma opravnin (provizij) zaradi oslabitve.

24. Banka zagotavlja informacije in dokumentacijo o dolžniku z vodenjem kreditnih map. Iz kreditnih map morajo biti razvidni osnovni podatki o dolžniku, njegovem finančnem stanju in položaju ter o vsebini kreditnega razmerja.
Kreditne mape morajo smiselno vsebovati:
– osnovne podatke o dolžniku (firma, sedež, število zaposlenih, lastniška struktura, vodstvo, posredne in neposredne kapitalske povezave);
– njegove glavne dolžnike in upnike;
– računovodske izkaze za zadnja tri leta;
– analizo in oceno finančno ekonomskega položaja dolžnika oziroma finančnega instrumenta;
– seznam vseh bilančnih in zunajbilančnih terjatev (konto, partija);
– vlogo za odobritev posla in predlog strokovne službe;
– sklep organa, pristojnega za odobritev posla ter pogodbo o sklenjenem poslu;
– analitično knjigovodsko evidenco;
– dokazila o zavarovanju ter dokumentacijo o realizaciji zavarovanja;
– drugo pomembno dokumentacijo.
25. Banka mora izdelati interno navodilo za vodenje kreditnih map ter določiti odgovorne osebe za popolnost in celovitost posameznih map.

26. Banka je dolžna razviti ustrezen informacijski sistem in računovodske postopke za tekoče spremljanje izpostavljenosti do posameznih oseb in skupin povezanih oseb ter zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje Banki Slovenije.
Notranjerevizijska služba banke posebej preverja ustreznost in izvajanje internih politik in postopkov.
27. Vse dolžnike je potrebno razvrstiti v ustrezno skupino pred vzpostavitvijo terjatve oziroma zunajbilančne obveznosti, nato pa tekoče, najmanj pa trimesečno, oceniti celotni kreditni portfelj in opraviti potrebne prerazvrstitve.
28. O izvajanju tega sklepa poroča banka Banki Slovenije po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja v obliki in na način, ki je predpisan z navodilom.
29. Rok za predložitev poročil iz 28. točke tega sklepa na zadnji dan v letu je deseti delovni dan po izteku roka za predložitev nerevidiranih računovodskih izkazov, za druga četrtletja pa je rok do 25. v naslednjem mesecu.
Prva poročila po tem sklepu izdela banka po stanju na dan 30. 6. 2002.
30. V primeru posebne zahteve Banke Slovenije izdela banka poročilo tudi po stanju na dan, ki ni določen v 29. točki tega sklepa, in v roku, ki ga določi Banka Slovenije.
31. Določila tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za podružnico tuje banke.
32. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 32/99 in 103/01).
33. Ta sklep začne veljati 1. 5. 2002.