Na podlagi 2. točke 74. člena in 92. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99 in 59/01) ter 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

1. Namen določb in omejitev, ki jih vsebuje ta sklep, je zavarovanje banke oziroma hranilnice (v nadaljevanju: banke) pred tveganjem povezanim s koncentracijo kreditne izpostavljenosti (v nadaljevanju: izpostavljenosti) do posameznih oseb.
Izpostavljenost banke do posamezne osebe, kot je opredeljena s tem sklepom, pomeni prikaz največje možne izgube banke v primeru, da ta oseba ne poravna vseh svojih obveznosti do banke.
Banka, ki je v skladu z veljavnim sklepom o kapitalski ustreznosti dolžna izračunavati in izpolnjevati kapitalske zahteve za tržna tveganja, mora pri ugotavljanju izpostavljenosti upoštevati tudi določila navedenega sklepa iz poglavja, ki določa kapitalske zahteve za tveganja preseganja velikih izpostavljenosti na podlagi trgovanja.

2.1. Izpostavljenost banke do posamezne osebe je vsota vseh terjatev in pogojnih terjatev do te osebe, vrednosti naložb v vrednostne papirje te osebe in naložb banke v kapital te osebe.
V izpostavljenost se tako štejejo vse aktivne bilančne in klasične zunajbilančne postavke, ki se nanašajo na posamezno osebo. V izpostavljenost se štejejo tudi posebne postavke izvedenih finančnih instrumentov iz podtočke 2.6 tega sklepa.
2.2. Ne glede na 2.1 podtočko se v izračun izpostavljenosti po tem sklepu ne vključuje:
– znesek naložb banke v delnice, poslovne deleže oziroma podrejene dolžniške instrumente in nelikvidna sredstva, ki so v skladu s 66. členom zakona o bančništvu (v nadaljevanju: zakon) odbitne postavke v izračunu kapitala;
– izpostavljenost, ki nastane v času predvidenem za poravnavo v primeru spot transakcij s tujimi valutami;
– izpostavljenost pri poslih nakupa in prodaje vrednostnih papirjev, ki nastane med običajnim potekom poravnave.
2.3. Pri izračunu izpostavljenosti se po tem sklepu upoštevajo aktivne bilančne in zunajbilančne postavke brez odštevanja oblikovanih popravkov ali drugih rezervacij (bruto izpostavljenost).
Ne glede na prejšnji odstavek se zunajbilančne postavke, navedene v točkah 2.4 in 2.5 ter izvedeni finančni instrumenti iz točke 2.6 tega sklepa, pri izračunu izpostavljenosti ne vključujejo, oziroma se vključijo delno ali pa le v višini nadomestitvenih vrednosti.
2.4 Zunajbilančne postavke oziroma posli, ki jih banka lahko kadarkoli prekliče ali ki bi jih bilo mogoče realizirati le ob pogoju, da ne povzročijo preseganja največje dopustne izpostavljenosti, se v izračun izpostavljenosti ne vključujejo oziroma se vključujejo v višini 0%.
Med postavke iz prejšnjega odstavka se štejejo zunajbilačne postavke z zelo nizkim tveganjem, ki so opredeljene v veljavnem sklepu o kapitalski ustreznosti, če izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka te točke.
2.5. Zunajbilančne postavke z nizkim in srednjim tveganjem, kot so določene v veljavnem sklepu o kapitalski ustreznosti, in postavke z zelo nizkim tveganjem, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 2.4 podtočke, se v izračun izpostavljenosti vključijo v višini 50%.
2.6. Postavke izvedenih finančnih instrumentov, kot so opredeljene v veljavnem sklepu o kapitalski ustreznosti, se vključijo v izračun izpostavljenosti v višini kreditnih nadomestitvenih vrednosti. Izračun nadomestitvenih vrednosti se opravi po eni izmed dveh možnih metod iz sklepa o kapitalski ustreznosti, vendar brez tehtanja glede na tveganje nasprotne stranke.

Velika izpostavljenost banke je izpostavljenost banke do posamezne osebe, izračunana v skladu s tem sklepom, ki dosega ali presega 10% kapitala banke.
Kot kapital banke po tem sklepu se upošteva kapital izračunan po veljavnem sklepu o kapitalski ustreznosti.

4.1. S pojmom posamezne osebe se po tem sklepu šteje oseba, ki je bodisi kreditojemalec, oseba, ki jamči, oseba, ki je izdajatelj vrednostnega papirja, oseba, v kateri ima banka kapitalski delež ali oseba oziroma stranka, s katero je sklenjena pogodba v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti oziroma vsaka oseba, ki v razmerju do banke nastopa v vlogi dolžnika.
Za posamezno osebo po tem sklepu štejeta tudi dve ali več oseb, ki so med seboj povezane tako, da za banko predstavljajo eno samo tveganje (v nadaljevanju: skupina povezanih oseb) in se zato ta skupina obravnava kot posamezna oseba. Izpostavljenosti, ki se izračunajo po tem sklepu do posameznih oseb iz skupine, se seštevajo in štejejo kot ena izpostavljenost; to je izpostavljenost do skupine povezanih oseb.
4.2. Po tem sklepu se za skupino povezanih oseb šteje:
– dve ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki, če se ne izkaže drugače, predstavljajo eno samo tveganje, ker ena od njih neposredno ali posredno obvladuje drugo ali druge osebe. Domneva se, da ena oseba obvladuje drugo, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju ali v kapitalu druge osebe z najmanj 50% deležem.
– dve ali več fizičnih ali pravnih oseb, med katerimi sicer ni odnosa v smislu obvladovanja iz prejšnje alinee, za katere pa se lahko šteje, da predstavljajo eno samo tveganje, ker so tako povezane med seboj, da finančne težave ene povzročijo težave druge ali vseh ostalih pri poplačilu dolga.
4.3. Pri ugotavljanju skupine povezanih oseb iz druge alinee 4.2 točke tega sklepa mora banka presojati zlasti osebe z naslednjimi oblikami povezav:
1) osebe, ki imajo skupne imetnike poslovnih deležev, delnic oziroma drugih pravic na podlagi katerih so udeleženi pri upravljanju ali v kapitalu teh oseb;
2) osebe pod enotnim vodstvom (npr. koncernske družbe);
3) osebe, ki so medsebojno gospodarsko povezane in odvisne in teh povezav ni mogoče nadomestiti v kratkem času;
4) posamezne fizične osebe in njihovi ožji družinski člani;
5) fizične osebe in pravne osebe, v katerih so te fizične osebe člani uprave, člani nadzornega sveta ali prokuristi oziroma imajo kako drugače pomemben vpliv pri upravljanju teh pravnih oseb;
6) fizične osebe, ki kot zasebniki opravljajo dejavnost (npr samostojni podjetniki posamezniki) in njihovi ožji družinski člani.
4.4. Pri ugotavljanju oseb, ki tvorijo skupino povezanih oseb po tem sklepu, se povezave z Republiko Slovenijo ne upoštevajo.

Izpostavljenost banke do posamezne osebe, izračunana po določilih tega sklepa, ne sme presegati 25% kapitala banke.

Izpostavljenost banke do posamezne osebe v posebnem razmerju do banke iz prvega odstavka 83. člena zakona ne sme presegati 10% kapitala banke.
Ne glede na določila prvega odstavka, izpostavljenost banke do posamezne osebe, ki jo banka posredno ali neposredno obvladuje, oziroma do osebe, ki jo posredno ali neposredno obvladuje ista oseba kot banko, ne sme presegati 20% kapitala banke.
Vsota vseh izpostavljenosti banke do posameznih oseb iz 83. člena zakona ne sme presegati 100% kapitala banke. Pri tem se izpostavljenosti banke do posamezne osebe, ki jo banka posredno ali neposredno obvladuje, oziroma do osebe, ki jo posredno obvladuje ista oseba kot banko, v izračun vsote ne zajemajo.
Pri izračunu izpostavljenosti iz te točke se kot posamezna oseba štejeta tudi dve ali več oseb, ki so med seboj povezane tako, da predstavljajo eno samo tveganje oziroma skupina povezanih oseb, kot je opredeljena v 4. točki sklepa.

Vsota vseh velikih izpostavljenosti v banki ne sme presegati 800% kapitala banke.
V vsoto velikih izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka se štejejo izpostavljenosti do posameznih oseb, ki po upoštevanju izjem, tehtanj in možnih zmanjšanj oziroma povečanj po določilih tega sklepa, presegajo 10% kapitala banke.

8.1. Omejitve iz III. poglavja tega sklepa ne veljajo za izpostavljenosti banke do:
– Republike Slovenije,
– Banke Slovenije,
– Evropskih skupnosti,
– vlad in centralnih bank držav EEA in nekaterih z njimi primerljivih držav OECD.
Prav tako omejitve ne veljajo za terjatve, za katere izrecno in brezpogojno jamčijo institucije, naštete v prvem odstavku te točke.
Za namen tega sklepa se enako kot Republika Slovenija obravnava tudi Slovenska izvozna družba.
8.2. Izpostavljenost do fizičnih oseb v posebnem razmerju do banke
Pri izračunu omejitve iz prvega in tretjega odstavka 6. točke tega sklepa se v primeru izpostavljenosti banke do fizičnih oseb v posebnem razmerju do banke zneski do 5 mio SIT ne upoštevajo.

Za namen ugotavljanja izpolnjevanja omejitev iz III. poglavja lahko banka od zneska kreditne izpostavljenosti do posameznega komitenta odšteje:
1) znesek aktivnih in drugih postavk, ki je zavarovan z denarno vlogo pri banki, ki poroča, ali njeni nadrejeni banki ali odvisni banki, če denarna vloga izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je v pogodbi o vlogi izrecno navedeno, da so sredstva nepreklicno dana v zastavo za poravnavo obveznosti do banke;
– da je banka, ki poroča, edini upravičenec do izplačila iz zavarovanja;
– da je edini pogoj za aktiviranje te oblike zavarovanja neplačilo obveznosti komitenta do banke;
2) znesek aktive ali drugih postavk, zavarovane z zastavo potrdil o vlogah, ki jih je izdala banka, ki poroča ali njena nadrejena ali odvisna banka in ki so v posesti pri eni izmed teh bank.
3) znesek aktive, ki je zavarovan z zastavo vrednostnih papirjev prvovrstnih izdajateljev:
– Republike Slovenije;
– Banke Slovenije,
– centralnih bank in vlad držav EEA in nekaterih z njimi primerljivih držav OECD
– Evropskih skupnosti.

10.1. Banka lahko zmanjša celotno izpostavljenost ali del izpostavljenosti do posamezne osebe, kadar za izpolnitev obveznosti jamči tretja oseba ali pa je terjatev zavarovana z zastavo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelji so tretje osebe. V tem primeru morajo biti izpolnjeni pogoji v podtočki 10.2. in 10.3., ocena kreditne sposobnosti te osebe oziroma izdajatelja vrednostnega papirja pa mora biti enaka ali boljša od osnovnega komitenta.
Kadar katerakoli oseba iz prejšnjega odstavka zagotavlja izrecno in brezpogojno poroštvo ali garancijo, je bankam dovoljeno, da za namen tega sklepa zmanjšajo neposredno izpostavljenost do osnovnega dolžnika in izkažejo oziroma povečajo izpostavljenost do osebe, ki jamči. V tem primeru banke v poročilu prikažejo izpostavljenost do izdajatelja garancije ali vrednostnega papirja, danega v zastavo, in sicer v višini zneska poroštva oziroma garancije ali zastavljenega papirja, ne pa v višini osnovnih postavk.
10.2. Neposredno in brezpogojno jamstvo tretje osebe pomeni, da je:
– poroštvo oziroma garancija nepreklicno;
– da je edini pogoj za aktiviranje neplačilo dolžnika;
– da ne dovoljuje katerikoli drugi osebi uveljavljanje pravic iz naslova jamstva.
10.3. Pri zavarovanju terjatev z zastavo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelji niso izdajatelji, navedeni pod 3) v 9. točki tega sklepa, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1) izdajatelj vrednostnih papirjev, danih v zastavo ne sme biti:
– banka poročevalka, njena nadrejena ali odvisna banka, sestrske banke ali katerakoli druga družba, članica skupine, ki ji pripada banka;
– oseba ali skupina povezanih oseb, za katero banka ugotavlja izpostavljenost ali katerakoli z njimi povezana oseba;
2) z vrednostnimi papirji, ki so prejeti v zastavo, se mora trgovati na organiziranem trgu, biti morajo likvidni, in je zanje mogoče vedno ugotavljati tržno ceno.
Vrednostni papirji, prejeti v zastavo, ne smejo biti sestavina kapitala banke poročevalke, niti ne sestavina kapitala drugih oseb v skupini;
3) vrednost vrednostnega papirja, danega v zastavo mora biti:
– ocenjena po tržni vrednosti;
– mora vedno presegati znesek izpostavljenosti, za katero je dan v zastavo, in sicer najmanj za:
– 50% za dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelji so banke, Evropska investicijska banka in druge multilateralne razvojne banke; kot zavarovanje se torej upošteva največ 2/3 tržne vrednosti teh instrumentov;
– 150% za delnice; kot zavarovanje se upošteva največ 40% tržne vrednosti delnic;
– 100% za druge vrednostne papirje; kot zavarovanje se upošteva največ 50% tržne vrednosti vrednostnih papirjev, danih v zastavo.
Znesek izpostavljenosti, ki presega zgoraj navedene vrednosti zastavljenega vrednostnega papirja, se v celoti šteje v izpostavljenost (nepokrita izpostavljenost).

11.1 Pri izračunu izpostavljenosti banke do druge banke ali hranilnice z dovoljenjem Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev ali prvovrstne banke države članice ali prvovrstne tuje banke se za ugotavljanje usklajenosti s predpisanimi omejitvami znesek izpostavljenosti, ugotovljen po tem sklepu, razen za izpostavljenosti, ki nastanejo na osnovi poslov z izvedenimi instrumenti, pomnoži:
– z utežjo 0% za izpostavljenosti z rokom zapadlosti do 30 dni ;
– z utežjo 20%, za ostalo izpostavljenost, razen za naložbe v kapital in druge naložbe z lastnostjo kapitala.
Pri izračunu izpostavljenosti do drugih bank se uporabi enotna utež 20% samo za kratkoročne terjatve do teh bank.
11.2. Ostale izpostavljenosti banke do bank, ki niso opredeljene v podtočki 11.1, se izračunavajo v skladu s tem sklepom brez uporabe uteži iz podtočke 11.1.

12. Če banka preseže največjo dopustno izpostavljenost iz 5., 6. ali 7. točke tega sklepa zaradi združitve dveh pravnih oseb oziroma zaradi drugih vzrokov, na katere ne more vplivati, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. Obvestilu mora priložiti opis ukrepov, ki jih bo opravila zaradi uskladitve in roke, v katerih bo te ukrepe opravila.
Banka Slovenije lahko določi banki rok za prilagoditev predpisanim omejitvam v odvisnosti od obstoječih okoliščin.

13. Določila tega sklepa, razen omejitev izpostavljenosti do oseb v posebnem razmerju do banke, se smiselno uporabljajo tudi za bančne skupine v obsegu in na način, ki je določen v veljavnem sklepu o konsolidiranem nadzoru.
Nadrejena banka v skupini je dolžna poskrbeti in je odgovorna za izvajanje tega sklepa na ravni skupine.

14. Določila tega sklepa se uporabljajo tudi za podružnice tuje banke, s tem da se v izračunu kapitala za namen ugotavljanja velike in največje dopustne izpostavljenosti ter vsote velikih izpostavljenosti uporablja denarni znesek iz tretjega odstavka 53. člena zakona (varstveni depozit).

15. Banka mora v okviru svoje politike za upravljanje s kreditnim tveganjem in postopkov za učinkovito spremljanje uresničevanja teh politik posebno pozornost nameniti izpostavljenosti do posameznih oseb, skupin povezanih oseb, oseb v posebnem razmerju do banke, do bank, držav in ekonomskih sektorjev.

16. Banka je dolžna razviti ustrezen informacijski sistem in računovodske postopke za tekoče spremljanje izpostavljenosti do posameznih oseb in skupin povezanih oseb ter zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje Banki Slovenije.
Notranjerevizijska služba banke posebej preverja ustreznost in izvajanje internih politik in postopkov.
17. Banka je dolžna predložiti Banki Slovenije pisna poročila o veliki izpostavljenosti in izpostavljenosti do oseb iz prvega odstavka 83. člena zakona po stanju na zadnji dan trimesečja v obliki obrazcev z oznako IZP, ki so sestavni del tega sklepa.
Banka, ki je na podlagi sklepa o kapitalski ustreznosti dolžna izračunavati in izpolnjevati kapitalske zahteve za tržna tveganja, predloži v rokih iz prejšnjega odstavka poročila na obrazcih z oznako IZP-trg.
V poročilih iz prvega oziroma drugega odstavka te točke banka posebej navede tudi izpolnjevanje določb o omejitvi izpostavljenosti iz drugega in četrtega odstavka 80. člena, s katerimi se mora banka uskladiti do 3. 8. 2004 ter morebitna preseganja po petem odstavku 80. člena zakona.
V primeru posebne zahteve Banke Slovenije je banka dolžna predložiti poročila po stanju na dan, ki je naveden v zahtevi.
18. Rok za predložitev poročil iz 17. točke tega sklepa za stanje na zadnji dan v letu je deseti delovni dan po izteku roka za predložitev nerevidiranih računovodskih izkazov, za druga četrtletja pa je rok predložitve do 25. v naslednjem mesecu.
19. Prva poročila po tem sklepu banke predložijo po stanju na dan 31. 3. 2002.
20. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 32/99 in 71/01).
21. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.