Na podlagi sedmega odstavka 75. člena zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se določa metodologijo oblikovanja cen operaterjev fiksnega javnega telefonskega omrežja in storitev ter operaterjev zakupa vodov, ki imajo pomembno tržno moč (v nadaljnjem besedilu: operaterji).
(2) Kot osnovna metoda za doseganje namena te uredbe je predvideno določanje cen, ki temeljijo na stroških učinkovitega zagotavljanja storitev.

(1) V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Agencija za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) je neodvisna organizacija, ustanovljena na podlagi zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01; v nadaljnjem besedilu: zakon) z namenom, da primarno v interesu uporabnikov zagotavlja pregledno in nepristransko delovanje trga telekomunikacij.
2. Košarica storitev je skupina storitev, katerih cene se regulirajo s sistemom cenovne kapice.
3. Sistem cenovne kapice je sistem regulacije cen storitev, kjer se za določeno košarico storitev določi najvišjo možno spremembo cen teh storitev (v nadaljnjem besedilu: cenovna kapica), operater pa lahko sam spreminja cene storitev v tej košarici storitev pod pogojem, da tehtano povprečje sprememb teh cen v enem letu ni večje od cenovne kapice.
4. Strošek učinkovitega zagotavljanja storitve je sestavljen iz dolgoročnih inkrementalnih stroškov zagotavljanja storitve in primerne količine skupnih stroškov, pri čemer je pri obeh vključen tudi razumen donos na kapital.
(2) Ostali pojmi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot je določen v zakonu.

(1) Za doseganje stroškovne naravnanosti cen mora operater vzpostaviti sistem za razporeditev stroškov in prihodkov, temelječ na stroških učinkovitega zagotavljanja storitev (v nadaljnjem besedilu: sistem).
(2) Operater mora agenciji v roku sedmih dni po vzpostavitvi sistema in v roku sedmih dni po vsaki spremembi sistema poročati o sistemu in o predvidenih učinkih cen na poslovanje.
(3) Če agencija kadarkoli ugotovi, da so kršena načela stroškovne naravnanosti, operaterju naloži spremembo sistema.

(1) Pred vsako spremembo in dopolnitvijo cen mora operater pridobiti soglasje agencije.
(2) Agencija izda soglasje k predlaganim cenam ali izdajo soglasja zavrne v roku sedmih dni od prejema popolne vloge za izdajo soglasja. Če so potrebni dodatni podatki in izračuni, lahko agencija po predhodnem obvestilu operaterja ta rok podaljša za štirinajst dni. V primeru, da agencija v tem roku ne izda in vroči odločbe operaterju, se šteje, da je soglasje dano.
(3) Agencija presodi, če so predlagane cene v skladu z zakonom, na osnovi:
1. stroškov učinkovitega zagotavljanja storitev, ki se nanašajo na posamezno storitev, v skladu s 5. členom te uredbe ali
2. sistema cenovne kapice v skladu s 6. členom te uredbe.
(4) V primeru, če agencija ugotovi, da predlagane cene niso v skladu z zakonom, zavrne izdajo soglasja.

(1) Če se izdaja soglasje na osnovi stroškov učinkovitega zagotavljanja storitev, mora operater vlogi za soglasje k predlaganim cenam priložiti naslednje dokumente oziroma podatke:
1. podroben opis storitve, za katero je predlagana sprememba cen, vključno s podatki o njeni kakovosti,
2. podatke o realiziranem prihodku od storitve iz prejšnje točke tega odstavka v treh letih pred vložitvijo vloge in o predvidenem prihodku v treh letih po vložitvi vloge,
3. podatke o prodanih količinah storitve iz 1. točke tega odstavka in, kjer je možno, tudi podatke o cenovni elastičnosti povpraševanja v treh letih pred vložitvijo vloge in v treh letih po vložitvi vloge,
4. analizo stroškov v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena v časovnem obdobju iz prejšnje točke tega odstavka,
5. podatke o finančnem vplivu, ki ga bo imela ta sprememba cen na uporabnike, posebno glede na strukturo povpraševanja rezidenčnih in poslovnih uporabnikov ter na konkurente, ki to storitev preprodajajo.
(2) Analiza stroškov mora obsegati analizo neposrednih in posrednih stroškov storitve iz 1. točke prejšnjega odstavka. Analiza posrednih stroškov mora vsebovati kriterije, na podlagi katerih so ti stroški razporejeni na stroškovne nosilce.
(3) Analiza stroškov mora obsegati tudi:
1. metodo za določanje stroškov,
2. raven stroškov dela, amortizacije, kapitala in materiala,
3. dejansko in ciljno izrabo kapacitet v časovnem obdobju iz tretje točke prvega odstavka,
4. stroške posameznih faktorjev, ki so uporabljeni za zagotavljanje storitev, vključno z njihovimi cenami in elementi javnega telekomunikacijskega omrežja, ki so potrebni za zagotavljanje posamezne storitve.
(4) Na zahtevo agencije ji morajo operaterji predložiti tudi druge zahtevane podatke, ki morajo temeljiti na revidiranih računovodskih izkazih.
(5) Če operater ne predloži vseh dokumentov in podatkov iz prvega in četrtega odstavka tega člena, lahko agencija zavrne izdajo soglasja.
(6) Agencija lahko, tudi v primeru, da je operater predložil dokumente iz prvega in četrtega odstavka tega člena, svojo odločitev o zavrnitvi soglasja utemeljuje s primerjavami cen in stroškov podjetij na primerljivih konkurenčnih trgih.

(1) Agencija s splošnim aktom predpiše sistem cenovne kapice, v katerem določi med drugim košarico storitev in njihovo vsebino, izhodiščno raven cen storitev v posamezni košarici storitev in vrednost cenovne kapice za posamezno košarico.
(2) Agencija lahko določi tudi več različnih sistemov cenovne kapice.
(3) Pri presoji cen na osnovi sistema cenovne kapice se domneva, da so cene storitev v določeni košarici storitev v skladu z določbami zakona, če izpolnjujejo zahteve pripadajočega sistema cenovne kapice.
(4) Vlogi za soglasje k cenam za določeno storitev mora operater priložiti vse dokumente oziroma podatke, ki agenciji omogočijo, da preveri skladnost s pripadajočim sistemom cenovne kapice.
(5) Na zahtevo agencije ji morajo operaterji predložiti tudi druge zahtevane podatke, ki morajo temeljiti na revidiranih računovodskih izkazih.
(6) Če operater ne predloži vseh dokumentov in podatkov iz četrtega in petega odstavka tega člena, lahko agencija zavrne izdajo soglasja.

(1) Operater ima pravico nuditi popuste v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Pred vsako uvedbo popustov mora operater poročati agenciji v takšnem obsegu, ki omogoča, da agencija lahko presodi njihovo skladnost z zakonom.
(3) Za uvedbo popustov veljajo določila 4. in 5. člena te uredbe.

Vsako leto do prvega septembra mora operater agenciji poročati o učinkih cen in o uporabi sistema iz 3. člena te uredbe v preteklem koledarskem letu. Poročilo mora temeljiti na revidiranih računovodskih izkazih.

Če agencija ugotovi, da je trg določenih storitev, na katerem delujejo operaterji dovolj konkurenčen, lahko po uradni dolžnosti ali na predlog operaterja odloči, da v skladu z zakonom za te storitve ni treba upoštevati posameznih določb te uredbe.

Če operater svoje storitve uporablja tudi zase, mora te storitve uporabnikom ponujati po isti ceni kot pri lastni uporabi in uporabi od njega odvisnih podjetij.

Ta uredba začne veljati 11. maja 2002.