Na podlagi 80. člena kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 37/96, 14/99, 50/99 in 73/00) pogodbene stranke sprejemajo aneks št. 4 h kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije

V prvem odstavku točke C) OSEBNO poglavja »veljavnost kolektivne pogodbe« se za besedo »pripravnike« beseda »ter« nadomesti z vejico in za besedo »učencev« dodata besedi »vajence, dijake«.
Drugi odstavek točke C v poglavju »veljavnost kolektivne pogodbe« se spremeni tako, da glasi:
»Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja.«
Za poglavjem »Veljavnost kolektivne pogodbe« se doda novo poglavje, ki glasi:
»Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
1. Izraz »delodajalec« pomeni vsako tujo ali domačo fizično ali pravno osebo, ki zaposluje delavce.
2. Izraz »delavec« pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
3. Izraz »poslovodni organ« pomeni osebo ali osebe, ki vodi(jo) poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.
4. Izraz »poslovodni delavec« pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
5. Izraz »delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi« pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili ali statutom ( v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).
6. Izraz »splošni akt« pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.
7. Izraz »sindikat« pomeni sindikate, katerih člani so delavci, zaposleni pri delodajalcu.
8. »Sistemizacija delovnih mest« je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.
9. Izraz »sindikalni zaupnik« pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.
10. Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.«

5. člen se spremeni tako, da glasi:
»Poslovodni organ lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.«

V deveti alinei 6. člena se za »tarifni razred« doda tekst: »in plačilni razred«.

V drugem odstavku 10. člena se doda stavek: »En izvod zapisnika se takoj po razgovoru vroči delavcu.«
V tretjem odstavku 10. člena se doda nov stavek: »Delavec ima pravico na razgovor povabiti predstavnika sindikata.«
Peti odstavek 10. člena se spremeni tako, da glasi: »Delavcu se najmanj tri delovne dni pred razgovorom vroči dokumentacija, na podlagi katere je poslovodni organ začel postopek.«
V osmem odstavku 10. člena se za besedami »o čemer mora biti« doda beseda »pisno«.
V osmem odstavku 10. člena se na koncu doda nov stavek: »Po končanem postopku se izdela pisna ocena in poročilo o ugotovljenih rezultatih dela oziroma znanja in zmožnosti, ki se vročita delavcu skupaj s sklepom o izreku ukrepa oziroma končanju postopka.«

V drugem odstavku 16. člena se doda nov prvi stavek, ki glasi:
»Delodajalec vroči sindikatu pisni predlog pogodbe o prevzemu.«
V tretjem odstavku 16. člena se na koncu prvega stavka črta pika in doda besedilo:
»sočasno s predlogom pogodbe o zaposlitvi.«

43. člen se spremeni tako, da glasi:
»Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v interesu delodajalca, delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje in sklene z njim ustrezno pogodbo.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot bi delal.
Če je delavec napoten na izobraževanje, oziroma če se delavec izobražuje v interesu delodajalca, mu pripada, če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa:
– dva delovna dneva za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti;
– trije delovni dnevi za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja (visoki strokovni šoli ali fakulteti);
– sedem delovnih dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti;
– deset delovnih dni za diplomo na višji ali visoki strokovni šoli oziroma fakulteti;
– pet delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju;
– petnajst delovnih dni za zaključni magistrski izpit ali magistrsko nalogo, za nalogo in izpit za pridobitev naziva magister oziroma specialist;
– dvajset delovnih dni za doktorat.
Poleg odsotnosti iz prejšnjega odstavka delavcu pripada odsotnost tudi na dan, ko opravlja izpit.
Do odsotnosti iz predhodnih dveh odstavkov je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.
Obseg delovnega časa, namenjen za izobraževanje, se določi, glede na dolžino in vrsto izobraževanja, s pogodbo.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu delodajalca in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripada povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja,
razen, če delodajalec sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.
Delodajalec mora delavce, ki jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju, delavce, ki so se izobraževali v interesu delodajalca, pa v času, določenim s pogodbo.
Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu povrniti vse stroške izobraževanja.
Za izobraževanje v interesu delodajalca se šteje izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovno-pravni zakonodaji.
Delodajalec, v skladu s svojimi možnostmi, zagotovi delavcem, ki se izobražujejo v lastnem interesu, da lahko obiskujejo predavanja.«

V četrtem odstavku 56. člena se za besedami »po kolektivnih pogodbah« doda besedilo:
»in o masi plač za delavce po individualnih pogodbah«.

1. točka tarifne priloge h kolektivni pogodbi se spremeni tako, da glasi:
Izhodiščne bruto plače za mesec februar 2002 za posamezne tarifne razrede so:

----------------------------------------------------------------
Zahtevnostna skupina    Relativno razmerje            Izhodiščna
tarifni razred               za 1. 2. 2002                 plača
----------------------------------------------------------------
I.     enostavna dela               1,0000             73.820,00
II.    manj zahtevna dela           1,1148             82.295,00
III.   srednje zahtevna dela        1,2390             91.463,00
IV.    zahtevna dela                1,4302            105.577,00
V.     bolj zahtevna dela           1,5736            116.163,00
VI.    zelo zahtevna dela           1,8604            137.335,00
VII.   visoko zahtevna dela         2,1950            162.035,00
VIII.  najbolj zahtevna dela        2,5296            186.735,00
IX.    izjemno pomembna najbolj
       zahtevna dela                3,0076           222. 021,00
----------------------------------------------------------------

Te spremembe kolektivne pogodbe začnejo veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, spremembe iz 8. člena se uporabljajo od 1. 2. 2002 dalje.

Ta aneks h kolektivni pogodbi je bil s sklepom o registraciji aneksa h kolektivni pogodbi, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisan v register kolektivnih pogodb z datumom 12. 3. 2002 pod zap. št. 5/6 in št. spisa 121-03-0052/94-015.