Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati nepremični rezervoarji (v nadaljnjem besedilu: rezervoarji), način označevanja, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-42-R71.

Rezervoarji po tem pravilniku so rezervoarji za hranjenje tekočin pod atmosferskim tlakom, ki se uporabljajo kot merila za merjenje prostornine vsebovane tekočine.

Šteje se, da rezervoar, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 71 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 71), izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika.
Sklicevanje na mednarodno priporočilo OIML R 71 izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale).
Mednarodno priporočilo OIML R 71 v francoskem jeziku in prevod v angleškem jeziku sta dosegljiva na Uradu RS za meroslovje.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– »nazivna prostornina« je zaokrožena vrednost največje prostornine tekočine, ki je lahko v rezervoarju pri normalnih pogojih uporabe;
– »merilna točka na dnu rezervoarja« je presečišče navpične merilne osi z zgornjo površino plošče na dnu rezervoarja ali spodnjo notranjo površino rezervoarja, če le-ta na dnu nima plošče;
– »zgornja referenčna točka« je točka na navpični merilni osi, glede na katero se meri višina praznega prostora v rezervoarju (razdalja od proste gladine tekočine do zgornje referenčne točke).

Največja dopustna pogreška sta:
– 0,5% izmerjene prostornine za vse prostornine, ki so večje ali enake najmanjši prostornini,
– 0,5% najmanjše prostornine za vse prostornine, ki so manjše od najmanjše prostornine.
Najmanjša prostornina je določena kot zmnožek ploščine največjega vodoravnega preseka rezervoarja in višine 20 cm.

Oblika in konstrukcija rezervoarja in vseh njegovih delov ter material, iz katerega je rezervoar, morajo zagotavljati dovolj dobro odpornost rezervoarja proti vplivom okolja in vsebovane tekočine, da pri normalnih pogojih uporabe ne pride do trajnih deformacij rezervoarja, ki bi spremenile njegovo prostornino.

Oblika rezervoarja mora preprečevati nastanek zračnih žepov pri polnjenju in tekočinskih žepov pri praznjenju.

Prostornino rezervoarja mora biti mogoče določiti z geometrijsko metodo, zato rezervoar ne sme imeti nobenih deformacij ali izboklin, ki bi onemogočale točno merjenje mer rezervoarja in interpolacijo merilnih rezultatov.

Legi merilne točke na dnu rezervoarja in zgornje referenčne točke se praviloma ne smeta bistveno spremeniti zaradi polnjenja ali vplivov okolja (na primer zaradi spremembe temperature). Pri zelo velikih rezervoarjih morajo biti spremembe leg merilne točke in referenčne točke upoštevane kot korekcije merilnega rezultata.

Rezervoarji morajo biti opremljeni z napravami, ki preprečujejo izgubo tekočine zaradi izhlapevanja.

Rezervoarji morajo biti stabilno postavljeni na podlago.

Napisi in oznake na rezervoarju morajo biti v slovenskem jeziku.
Rezervoar mora imeti napisno ploščico, ki je dobro vidna, čitljiva in pritrjena na rezervoar v primerni višini. Napisna ploščica ne sme biti iz materiala, ki ni odporen proti pogojem uporabe rezervoarja.

Na napisni ploščici rezervoarja morajo biti jasno, čitljivo in neizbrisno zapisani naslednji podatki:
– firma oziroma ime ali znak imetnika rezervoarja,
– identifikacijska oznaka rezervoarja,
– nazivna prostornina (v m3).

Za rezervoarje so obvezne prve overitve.

Na novo vkopani ležeči podzemni rezervoarji morajo biti pred prvo overitvijo 36 ur napolnjeni z vodo.

Zahtevi za prvo overitev rezervoarja je treba na zahtevo organa za ugotavljanje skladnosti priložiti tudi:
– tehnično risbo celotnega rezervoarja z vsemi priključenimi (sestavnimi) deli,
– tehnično risbo z označenimi mesti in merami izboklin ali vboklin,
– podatke o plavajočem pokrovu (če obstaja),
– podatke o napravi za merjenje nivoja in
– druge tehnične risbe in podatke, potrebne za prvo overitev rezervoarja.

Prva overitev rezervoarja vključuje meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali rezervoar izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.
Pri meroslovnem pregledu se izvede tudi preskus točnosti. Preskus točnosti se opravi
– po geometrijski metodi,
– po volumetrijski metodi ali
– s kombinacijo obeh metod.
Pri geometrijski metodi se neposredno ali posredno izmerijo notranje ali zunanje mere rezervoarja, vboklin ali izboklin ter plavajočega pokrova, če obstaja. Prostornina rezervoarja se nato določi računsko. Geometrijska metoda se uporabi za rezervoarje, ki imajo pravilno geometrijsko obliko in so brez deformacij.
Pri volumetrijski metodi se prostornina rezervoarja določi neposredno s polnjenjem ali praznjenjem rezervoarja s pomočjo etalonske posode. Volumetrijska metoda se praviloma uporabi za podzemne rezervoarje, nadzemne rezervoarje z nazivno prostornino do 100 m3 in za rezervoarje posebnih oblik, za katere geometrijska metoda ni primerna.
Kadar se za merjenje prostornine uporabi kombinacija geometrijske in volumetrijske metode, se z geometrijsko metodo določi prostornina dela rezervoarja, ki je pravilne geometrijske oblike, z volumetrijsko metodo pa prostornina drugih delov, predvsem dna rezervoarja.

Za rezervoarje so obvezne redne in izredne overitve. Rok za redno overitev rezervoarja je 10 let.

Pri redni ali izredni overitvi rezervoarja se opravi preskus točnosti iz drugega odstavka 17. člena tega pravilnika.

Rezervoarji, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za vodoravne cilindrične rezervoarje (Uradni list SFRJ, št. 26/81) ali pravilnika o metroloških pogojih za pokončne valjaste rezervoarje (Uradni list SFRJ, št. 3/85), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev po tem pravilniku, če glede največjih dopustnih pogreškov izpolnjujejo zahteve iz 5. člena tega pravilnika.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se prenehata uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za vodoravne cilindrične rezervoarje (Uradni list SFRJ, št. 26/81) in pravilnik o metroloških pogojih za pokončne valjaste rezervoarje (Uradni list SFRJ, št. 3/85).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.