Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa bistvene in posebne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati avtomatske tehtnice za posamično tehtanje, avtomatske gravimetrične polnilne tehtnice, avtomatske tehtnice s seštevanjem nezveznih rezultatov tehtanja, avtomatske tehtnice s seštevanjem zveznih rezultatov tehtanja in avtomatske tehtnice za tehtanje tirnih vozil v gibanju (v nadaljnjem besedilu: tehtnice), področje njihove uporabe, način označevanja, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-37.
2. člen
Šteje se, da tehtnica, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R-50 za avtomatske tehtnice s seštevanjem zveznih rezultatov tehtanja (v nadaljnjem besedilu: OIML R-50), mednarodnega priporočila OIML R-51 za avtomatske tehtnice za posamično tehtanje (v nadaljnjem besedilu: OIML R-51), mednarodnega priporočila OIML R-61 za avtomatske gravimetrične polnilne tehtnice (v nadaljnjem besedilu: OIML R-61), mednarodnega priporočila OIML R-106 za avtomatske tehtnice za tehtanje premikajočih se tirnih vozil (v nadaljnjem besedilu: OIML R-106) ali mednarodnega priporočila OIML R-107 za avtomatske tehtnice s seštevanjem nezveznih rezultatov tehtanja (v nadaljnjem besedilu: OIML R-107), izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika za posamezno vrsto avtomatskih tehtnic.
Priznavanje mednarodnih priporočil OIML izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale).
Izvirniki mednarodnih priporočil OIML v francoskem jeziku in prevodi v angleškem jeziku so dosegljivi na Uradu Republike Slovenije za meroslovje v Ljubljani.
3. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– »avtomatska tehtnica« je tehtnica, ki brez poseganja upravljalca ugotavlja maso proizvoda in sledi vnaprej določenemu programu avtomatskih, za to tehtnico značilnih procesov;
– »avtomatska tehtnica za posamično tehtanje« je avtomatska tehtnica, ki ugotavlja maso predhodno pripravljenih ločenih bremen oziroma posamičnih bremen nepakiranega materiala;
– »avtomatska kontrolna tehtnica« je avtomatska tehtnica za posamično tehtanje, ki ločuje proizvode z različnimi masami v dve ali več podskupin po vrednosti razlike med njihovo maso in nazivno nastavitvijo;
– »sortirna tehtnica« je avtomatska tehtnica za posamično tehtanje, ki ločuje proizvode z različnimi masami v več podskupin, ki so določene z nastavljenimi območji mas;
– »etiketirna tehtnica« oziroma »etiketirna tehtnica z izračunavanjem zneska« je avtomatska tehtnica za posamično tehtanje, ki izdaja etiketo z vrednostjo mase oziroma vrednostjo mase in zneska za posamezni proizvod;
– »avtomatska gravimetrična polnilna tehtnica« je avtomatska tehtnica za polnjenje embalaže s proizvodom z vnaprej določeno in navidezno konstantno maso, vzetim od celote, katere bistveni sestavni deli so avtomatska polnilna naprava oziroma naprave, povezane z eno ali več tehtalnimi enotami, ter ustrezne kontrolne in nasipne naprave;
– »avtomatska tehtnica s seštevanjem nezveznih rezultatov tehtanja (tehtnica z zalogovnikom s seštevanjem rezultatov tehtanja)« je avtomatska tehtnica, ki ugotavlja maso celotnega proizvoda tako, da ga razdeli na ločena bremena. Mase posameznih ločenih bremen po vrsti ugotovi in sešteje. Vsako ločeno breme je nato dobavljeno k celoti;
– »avtomatska tehtnica s seštevanjem zveznih rezultatov tehtanja« je avtomatska tehtnica, ki zvezno ugotavlja maso celotnega proizvoda na transportnem traku, ne da bi sistematično delila proizvod in ne da bi prekinila premikanje transportnega traku;
– »avtomatska tehtnica za tehtanje premikajočih se tirnih vozil« je avtomatska tehtnica, ki ima sprejemnik bremena na tirih za transport tirnih vozil;
– »merjena veličina« je določena veličina, ki se meri;
– »vplivna veličina« je veličina, ki ni merjena veličina, vendar vpliva na rezultat merjenja;
– »naznačeni obratovalni pogoji« so vrednosti merjene veličine in vplivnih veličin, ki sestavljajo normalne delovne pogoje tehtnice;
– »motnja« je vplivna veličina, ki ponavadi ne sestavlja delovnih pogojev tehtnice, za katere so predpisane vrednosti in zahteve za zmogljivost;
– »kritična vrednost spremembe« je vrednost, pri kateri se sprememba rezultata meritve šteje za nesprejemljivo. Vrednost je izražena v merski enoti, v kateri je izražen tudi sam rezultat meritve.
4. člen
Drugi izrazi, ki niso navedeni v prejšnjem členu tega pravilnika, so podrobneje določeni v terminološkem delu OIML R-50, OIML R-51, OIML R-61, OIML R-106 in OIML R-107.
II. PODROČJE UPORABE
5. člen
Ta pravilnik velja za tehtnice, ki se uporabljajo za:
– avtomatske tehtnice za posamično tehtanje za merjenje mase predhodno pripravljenih ločenih bremen oziroma posamičnih bremen nepakiranega materiala,
– avtomatske gravimetrične polnilne tehtnice za merjenje mase embalaže, polnjene s proizvodom z vnaprej določeno in navidezno konstantno maso, vzetim od celote,
– avtomatske tehtnice s seštevanjem nezveznih rezultatov tehtanja za merjenje mase celotnega proizvoda, ki ga razdeli na ločena bremena,
– avtomatske tehtnice s seštevanjem zveznih rezultatov tehtanja za merjenje mase celotnega proizvoda na transportnem traku,
– avtomatske tehtnice za tehtanje premikajočih se tirnih vozil za merjenje mase premikajočih se tirnih vozil na tirih za transport tirnih vozil.
III. BISTVENE ZAHTEVE
6. člen
Tehtnica mora nuditi visoko stopnjo meroslovne zaščite in biti zasnovana in izdelana na visoki kakovostni ravni glede na merilno tehnologijo ter varnost merilnih podatkov.
Rešitve, sprejete za izpolnitev zahtev tega pravilnika, morajo upoštevati predvideno uporabo tehtnice in razumno predvidljivo zlorabo.
Šteje se, da tehtnice izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika tudi, če so preskusi iz preskusnega programa, ki ga za posamezno vrsto tehtnic določa ustrezno mednarodno priporočilo OIML iz 2. člena tega pravilnika, dali ustrezne rezultate.
7. člen
Merilni pogrešek pod naznačenimi obratovalnimi pogoji in v odsotnosti motnje ne sme prekoračiti največjega dopustnega pogreška (v nadaljnjem besedilu: NDP), določenega v Prilogah 1, 2, 3, 4 in 5, ki so sestavni del tega pravilnika.
Če ni določeno drugače, je NDP izražen kot bilateralna vrednost odmika od prave merilne vrednosti.
Zahteve za delovanje pod naznačenimi obratovalnimi pogoji in v prisotnosti motnje so določene v prilogah 1 do 5 tega pravilnika.
Dopustno delovanje in kritična vrednost spremembe pri elektromagnetnih motnjah sta za posamezno vrsto tehtnice določena v ustrezni prilogi tega pravilnika.
8. člen
Tehtnice morajo izpolnjevati bistvene zahteve pri temperaturah od –10 do +40 °C. Če meje temperaturnega območja odstopajo od navedenih, območje ne sme biti manjše od 30 °C in mora biti navedeno na tehtnici.
Tehtnice, napajane z izmeničnim tokom, morajo izpolnjevati bistvene zahteve, ko delujejo pri napetostih od –15 do +10% vrednosti napetosti, označene na tehtnici.
9. člen
Če se isto breme meri na drugi lokaciji ali ga meri drug uporabnik, pri tem pa so vsi ostali pogoji nespremenjeni, se morajo rezultati zaporednih meritev tesno ujemati.
10. člen
Če se isto breme meri pod enakimi pogoji, se morajo zaporedne meritve tesno ujemati. Razlika med merilnimi rezultati mora biti v primerjavi z NDP majhna.
Pri tehtnici, ki je predmet večjih naključnih pogreškov, mora biti razlika med srednjimi vrednostmi zaporedne serije rezultatov v primerjavi z NDP majhna.
11. člen
Tehtnica mora biti dovolj občutljiva in njen prag odzivnosti mora biti dovolj nizek za nameravano merjenje.
12. člen
Tehtnica mora biti zasnovana tako, da v normalnem času, predvidenem za uporabo take tehtnice, ohrani ustrezno stabilnost svojih meroslovnih lastnosti, če je pravilno vgrajena in vzdrževana, če se uporablja po navodilih proizvajalca ter če deluje v okoljskih pogojih, za katere je namenjena.
13. člen
Tehtnica mora biti zasnovana tako, da v največji možni meri zmanjšuje učinek morebitne hibe, ki bi povzročila netočen merilni rezultat, razen če prisotnost take hibe ni očitna oziroma je z drugimi napravami ni mogoče enostavno in z lahkoto preveriti.
14. člen
Tehtnica ne sme imeti nobene take lastnosti, ki bi lahko omogočala zlorabo, s tem da so možnosti za nenamerno napačno uporabo kar najmanjše. Tehtnica mora biti primerna za nameravano uporabo. Upoštevani morajo biti praktični delovni pogoji in predvideni uporabnik, pri čemer se uporabniku ne smejo postavljati nerazumne zahteve za pridobitev pravega merilnega rezultata.
Če tehtnica regulira maso proizvoda, mora biti reguliranje ustrezno izvedeno ter upoštevani NDP za meritev.
Tehtnica mora biti čvrsta in izdelana iz materialov, ki ustrezajo pogojem njene nameravane uporabe.
Učinke nagiba, obremenjevanja in hitrosti obratovanja tehtnice je treba omejiti, tako da NDP pri normalnem obratovanju tehtnice ne bodo preseženi.
Tehtnica mora imeti take pripomočke za ravnanje s tehtanim materialom, da bo pri normalnim obratovanju izpolnjevala pogoje glede NDP.
Če ima tehtnica nadzorni vmesnik za upravljalca, mora biti ta jasen in učinkovit. Upravljalec mora imeti možnost preveriti neoporečnost prikazovalnika.
Tehtnica mora imeti tako sposobnost ničliranja, da bo med normalnim obratovanjem izpolnjevala zahteve glede NDP.
Izpisani rezultati, ki so zunaj merilnega območja, morajo biti razpoznavni.
15. člen
Na meroslovne lastnosti tehtnice ne smejo vplivati priključitev druge naprave, lastnost te priključene naprave ali daljinska naprava, ki s tehtnico komunicira.
Strojna oprema tehtnice, ki vpliva na njene meroslovne lastnosti, mora biti zasnovana tako, da jo je mogoče zaščititi. Predvideni zaščitni ukrepi morajo upoštevati možnost dokazovanja posega v tehtnico.
Programska oprema tehtnice, ki vpliva na njene meroslovne lastnosti, mora biti prepoznavna in jo je treba zaščititi. Njena identifikacija mora biti enostavno dostopna. Dokazi o posegu v programsko opremo morajo biti na voljo v obdobju, ki je enako dvakratnem roku redne overitve.
Merilni podatki in meroslovno pomembni parametri, ki so shranjeni ali se prenašajo, morajo biti zaščiteni pred napačno uporabo ali namerno zlorabo.
16. člen
Kazanje rezultata mora biti omogočeno s prikazovalnikom ali z izpisom na papirju.
Vrednost razdelka za merjeno vrednost mora imeti obliko 1 x 10k, 2 x 10k ali 5 x 10k, pri čemer je k celo število ali nič. Merska enota ali njen simbol mora biti prikazan tik ob številčni vrednosti.
Kazanje rezultata mora biti jasno in nedvoumno in mu morajo slediti take oznake in napisi, ki so potrebni za obveščanje uporabnika o pomenu rezultata. Omogočeno mora biti enostavno razbiranje prikazanega rezultata pod normalnimi pogoji uporabe. Mogoča so lahko tudi dodatna kazanja, če jih ni mogoče zamenjati med seboj.
V primeru izpisa na papir mora biti le-ta lahko čitljiv in neizbrisen.
17. člen
Tehtnica mora biti zasnovana tako, da je mogoče enostavno in hitro ovrednotiti njeno skladnost z zahtevami tega pravilnika.
IV. NAPISI IN OZNAKE
18. člen
Napisi in oznake na tehtnici morajo biti v slovenskem jeziku.
19. člen
Tehtnica mora imeti naslednje napise:
– znak ali ime proizvajalca,
– razred točnosti,
– merilno območje tehtnice v smislu njene največje in najmanjše zmogljivosti,
– vrednosti ustreznih razdelkov,
– napajalno napetost in frekvenco napajalne napetosti,
– temperaturno območje (če se razlikuje od –10 °C/ 40 °C),
– serijsko ali tovarniško številko,
– leto izdelave;
in po potrebi:
– uradno oznako,
– ustrezne podatke v zvezi s pogoji uporabe in značilnostmi proizvoda, ki naj bi ga tehtali,
– hitrost delovanja.
20. člen
Tehtnica mora imeti priložene podatke o obratovanju, ki vključujejo, po potrebi:
– naznačene obratovalne pogoje,
– navodilo za vgradnjo, vzdrževanje, popravila, dopustna naravnavanja in
– navodilo za pravilno obratovanje in posebne pogoje uporabe, če obstajajo.
21. člen
V certifikatu o odobritvi tipa merila se lahko posebej določi, kateri napisi morajo biti na tehtnici.
Dodatni napisi se lahko zahtevajo tudi pri prvi overitvi, da se podrobneje opredelijo vrste bremen in navezujoči pogoji tehtanja.
22. člen
Vse zahtevane oznake in napisi morajo biti jasni, neuničljivi, neizbrisni, nedvoumni in neprenosljivi ter berljivi pri pogojih normalne uporabe.
23. člen
Napisi morajo biti zbrani na vidnem mestu na tehtnici ali na napisni ploščici in nameščeni blizu prikazovalne naprave ali na prikazovalni napravi sami. Če se uporabi napisna ploščica, mora biti mogoče le-to zapečatiti, razen če je ni mogoče odstraniti, ne da bi se poškodovala.
24. člen
Na tehtnici mora biti predvideno mesto za namestitev oznak, ki se uporabljajo pri overitvi. Predvideno mesto mora biti takšno, da:
– dela tehtnice, na katerem je oznaka, ni mogoče odstraniti, ne da bi se oznake pri tem poškodovale,
– omogoči enostavno namestitev oznak brez spreminjanja meroslovnih lastnosti tehtnice,
– je vidno, ne da bi bilo treba tehtnico ali njene delovne zaščite med uporabo premakniti, in
– zagotovi ohranitev oznak.
V. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
25. člen
Skladnost tehtnic z zahtevami iz tega pravilnika je mogoče potrditi po enem od naslednjih dveh postopkov:
(a) z odobritvijo tipa, ki ji sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom,
(b) z neposredno overitvijo posamične tehtnice.
26. člen
Pregled in preskušanje tehtnice v okviru odobritve tipa se izvedeta najmanj na eni in ne več kot na treh tehtnicah, ki predstavljajo posamezni tip.
Če je delovanje tehtnice odvisno od določenega načina delovanja ali določenega načina uporabe, ki se lahko dosežeta samo na mestu uporabe, potem se vsaj ena v celoti nameščena tehtnica preskusi na tipičnem mestu uporabe.
Vsaj ena tehtnica se predloži v obliki, primerni za simulacijske preskuse v laboratoriju.
Preskusi se izvedejo na celotni tehtnici. Če zaradi velikosti ali oblike tehtnice to ni primerno, se elektronska naprava, kjer je mogoče, preskusi kot simulirana tehtnica, ki vključuje vse elektronske dele sistema, ki lahko vplivajo na rezultat tehtanja. Poleg tega se izvede še pregled v celoti nameščene tehtnice.
Občutljivost tehtnice, ki izhaja iz uporabe dodatnih naprav prek elektronskih vmesnikov, se simulira med preskušanjem.
27. člen
Vložnik zahteve za ugotavljanje skladnosti mora za preskušanje po potrebi zagotoviti ustrezno količino izdelkov, kontrolno tehtnico in osebje za izvajanje preskusov.
Rezultati preskušanja tehtnic v postopku odobritve tipa merila se, če je mogoče, uporabijo v postopku prve overitve teh tehtnic.
28. člen
Postopki za ugotavljanje skladnosti tehtnic z zahtevami tega pravilnika so za posamezno vrsto tehtnic določeni v 5. poglavju ter dodatkih A in B ustreznega mednarodnega priporočila OIML iz 2. člena tega pravilnika.
Merilna negotovost preskusnega sistema ne sme preseči 1/3 NDP za dano breme. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če so izpolnjene zahteve, ki jih za preskusni sistem za posamezno vrsto tehtnic določa ustrezno mednarodno priporočilo OIML iz 2. člena tega pravilnika.
V. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
29. člen
Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu za prvo overitev.
30. člen
NDP pri rednih in izrednih overitvah so enaki kot pri prvih overitvah.
31. člen
Zahteve za merilne negotovosti preskusnega sistema so enake kot pri prvi overitvi.
32. člen
Rok redne overitve tehtnic je eno leto.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Tehtnice, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – avtomatične tehtnice na transportnem traku točnostnih razredov 1 in 2 (Uradni list SFRJ, št. 64/89), pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – avtomatske tehtnice s seštevanjem nezveznih rezultatov tehtanja (Uradni list SFRJ, št. 59/87), pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za gradbene namene (Uradni list SFRJ, št. 19/86), pravilnika o metroloških pogojih za avtomatske tehtnice (Uradni list SFRJ, št. 1/84) ali pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za tehtanje premikajočih se vozil (Uradni list SFRJ, št. 33/84), se smejo dati v promet in uporabo po teh pravilnikih do izteka roka veljavnosti odločbe ali certifikata o odobritvi tipa merila oziroma najdlje do 31. decembra 2011.
34. člen
Tehtnice, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice za posamično tehtanje (Uradni list RS, št. 52/01), se smejo dati v promet in uporabo po tem pravilniku do izteka roka veljavnosti certifikata o odobritvi tipa merila.
35. člen
Tehtnice, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – avtomatične tehtnice na transportnem traku točnostnih razredov 1 in 2 (Uradni list SFRJ, št. 64/89), pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – avtomatske tehtnice s seštevanjem nezveznih rezultatov tehtanja (Uradni list SFRJ, št. 59/87), pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za gradbene namene (Uradni list SFRJ, št. 19/86), pravilnika o metroloških pogojih za avtomatske tehtnice (Uradni list SFRJ, št. 1/84), pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za tehtanje premikajočih se vozil (Uradni list SFRJ, št. 33/84) ali pa so že bile v uporabi pred uveljavitvijo teh pravilnikov, se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev v skladu z določili teh pravilnikov.
36. člen
Tehtnice, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi pravilnika o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice za posamično tehtanje (Uradni list RS, št. 52/01), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev v skladu z določili tega pravilnika.
37. člen
Avtomatske tehtnice za posamično tehtanje, ki so bile overjene pred 31. 12. 2001, vendar nimajo odobritve tipa merila na podlagi pravilnika o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice za posamično tehtanje (Uradni list RS, št. 52/01), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev v skladu z določili tega pravilnika, vendar najdlje do 1. 2. 2011.
38. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se prenehajo uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za merilnike mase – avtomatične tehtnice na transportnem traku točnostnih razredov 1 in 2 (Uradni list SFRJ, št. 64/89), pravilnik o metroloških pogojih za merilnike mase – avtomatske tehtnice s seštevanjem nezveznih rezultatov tehtanja (Uradni list SFRJ, št. 59/87), pravilnik o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za gradbene namene (Uradni list SFRJ, št. 19/86), pravilnik o metroloških pogojih za avtomatske tehtnice (Uradni list SFRJ, št. 1/84), pravilnik o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice za posamično tehtanje (Uradni list RS, št. 52/01) in pravilnik o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za tehtanje premikajočih se vozil (Uradni list SFRJ, št. 33/84) v delu, ki se nanaša na avtomatske tehtnice za tehtanje premikajočih se tirnih vozil.
39. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-12/02
Ljubljana, dne 25. februarja 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo,
znanost in šport
Priloga
1 – AVTOMATSKE TEHTNICE ZA POSAMIČNO TEHTANJE
1. Razredi točnosti
Tehtnice so razdeljene v
razreda točnosti, označena z:
X(x) ali Y(y)
1.1 Razred X(x)
V razred X(x) sodijo tehtnice,
ki se uporabljajo za preverjanje predpakiranih izdelkov s konstantno
nazivno maso.
X je režim, ki povezuje točnost
z maso bremena, faktor določitve razreda (x) pa je množitelj za meje
pogreškov, določene za razred X(1).
Proizvajalec mora navesti
faktor določitve razreda (x). (x) mora biti v obliki 1 x 10k, 2 x 10k ali 5 x 10k, kjer je k celo število ali nič.
1.2 Razred Y(y)
V razred Y(y) sodijo vse ostale
avtomatske tehtnice za posamično tehtanje. Razred Y ima dva podrazreda,
Y(a) ali Y(b).
2. NDP
2.1 Tehtnice razreda
X(x)
2.1.1 Srednja vrednost pogreška
Breme
(m), izraženo Največja
dopustna srednja
s preskusnim
razdelkom (e) vrednost
pogreška
(x) £ 1 (x) > 1 Prva overitev Nadzor merila
0 < m £ 500 0 < m £ 50 ± 0,5 e ± 1 e
500 < m £ 2 000 50 < m £ 200 ± 1,0 e ± 2 e
2 000 < m
£ 10 000 200
< m £ 1 000 ± 1,5 e ± 3
e
2.1.2 Standardni odmik
Breme (m) Največji dopustni standardni
odmik za razred X(1)
Prva
overitev Nadzor merila v uporabi
m £ 50g 0,48% 0,6%
50 < m £ 100 0,24 g 0,3 g
100 g < m £ 200 g 0,24% 0,3%
200 g < m £ 300 g 0,48 g 0,6 g
300 g < m £ 500 g 0,16% 0,2%
500 g < m £ 1 000 g 0,8 g 1,0 g
1 000 g < m £ 10 000 g 0,08% 0,1%
10 000 g < m £ 15 000 g 8 g 10 g
15 000 g < m 0,053% 0,067%
2.2 Tehtnice razreda
Y(y)
Neto
breme (m), izraženo s preskusnim Največji
dopustni pogrešek
razred Y(a) razred Y(b) Prva overitev Nadzor merila
0 < m £ 500 0 < m £ 50 ± 1,5 e ± 2 e
500 < m £ 2 000 50 < m £ 200 ± 2,0 e ± 3 e
2 000 < m
< 10 000 200 < m £ 1 000 ± 2,5 e ±
4 e
3. Merilno območje
Pri določanju merilnega območja
za tehtnice razreda Y(y) mora proizvajalec upoštevati, da najmanjša
zmogljivost ne sme biti manjša od:
– 20 e za razred Y(a)
– 10 e za razred Y(b)
– 5 e za poštne tehtnice
razreda Y(a) ali Y(b)
4. Dinamično nastavljanje
Če ima tehtnica vgrajeno dinamično
nastavljanje, ki kompenzira dinamične učinke premikajočega se
bremena,
– ta ne sme delovati zunaj
določenega območja bremena,
– jo mora biti mogoče
zaščititi.
Dinamična nastavitev mora
delovati v območju bremena, ki ga določi proizvajalec.
5. Vpliv elektromagnetnih
motenj
Kritična vrednost spremembe
zaradi motnje je ena vrednost razdelka.
Priloga
2 – AVTOMATSKE GRAVIMETRIČNE POLNILNE TEHTNICE
1. Razredi točnosti
1.1 Tipu tehtnice je treba
določiti referenčni razred točnosti Ref(x), ki ustreza najboljši
možni točnosti za tehtnice tega tipa. Posameznim tehtnicam se določi
en ali več obratovalnih razredov točnosti X(x) glede na proizvode,
ki se z njimi tehtajo po vgradnji. Faktor določitve razreda (x) mora
biti v obliki 1 x 10k, 2 x 10k ali 5 x 10k, kjer je k celo število ali nič.
Referenčni razred točnosti
Ref(x) in obratovalni razred (oziroma razredi) točnosti X(x) določi
proizvajalec.
1.2 Referenčni razred
točnosti
Referenčni razred točnosti
Ref(x) velja za statično tehtanje, za katero je NDP, določen v točki
2.2 te priloge, pomnožen s faktorjem določitve razreda (x).
1.3 Obratovalni razred
točnosti
Pri obratovalnem razredu
točnosti X(x) je X režim, ki povezuje točnost z maso bremena, (x) pa
množitelj za meje pogreška, ki so za razred X(1) določene v točki 2.2
te priloge.
2. NDP
2.1 NDP
statičnega tehtanja
Za statična
bremena je pri naznačenih obratovalnih pogojih NDP za referenčni
razred točnosti Ref(x) 0,25 največjega dopustnega odmika posamezne
polnitve od povprečja, določenega v točki 2.2 te priloge.
2.2 Odmik
od povprečne polnitve
Vrednost mase
polnitev Največji dopustni odmik
posamezne polnitve
M (g) od
povprečja za razred X(1)
Prva
overitev Nadzor merila v uporabi
M < 50 6,3% 9%
50 < M £ 100 3,15 g 4,5 g
100 < M £ 200 3,15% 4,5%
200 < M £ 300 6,3 g 9 g
300 < M £ 500 2,1% 3%
500 < M £ 1 000 10,5 g 15 g
1 000 < M £ 10 000 1,05% 1,5%
10 000 < M £ 15 000 105 g 150 g
Največji
odmik posamezne polnitve od povprečne se lahko v primeru pozitivnega
pogreška naravna tako, da upošteva učinek velikosti delcev materiala.
2.3 NDP
glede na prednastavljeno vrednost (pogrešek nastavljanja)
Za tehtnice,
pri katerih je mogoče maso polnitve prednastaviti, največja razlika
med prednastavljeno vrednostjo in povprečno maso polnitve ne sme preseči
0,25 največjega dopustnega odmika posamezne polnitve od povprečja,
določenega v točki 2.2 te priloge.
3. Vpliv
elektromagnetnih motenj
Kritična
vrednost spremembe je enaka spremembi kazanja mase statičnega bremena,
ki je enaka NDP, določenemu v točki 2.1 te priloge in izračunanemu
za naznačeno najmanjšo polnitev, ali spremembi, ki bi imela pri tehtnicah,
pri katerih polnitev sestavlja več bremen, enakovreden učinek na polnitev.
Priloga
3 – AVTOMATSKE TEHTNICE S SEŠTEVANJEM NEZVEZNIH REZULTATOV TEHTANJA
1. NDP
Razred točnosti NDP seštetega
bremena
Prva
overitev Nadzor merila v uporabi
0,2 ± 0,10% ± 0,2%
0,5
± 0,25% ± 0,5%
1
± 0,50% ± 1,0%
2.1 Vrednost seštevalnega
razdelka (dt) mora biti v
območju:
0,01% Max < dt < 0,2% Max.
2.2 Najmanjše sešteto
breme (Smin) mora biti večje od bremena, pri katerem je
največji dopustni pogrešek enak vrednosti seštevalnega razdelka
(dt), in večje od najmanjše zmogljivosti (Min).
2.3 Ničliranje
Tehtnice,
ki se po posamezni razbremenitvi ne tarirajo, morajo imeti napravo
za ničliranje. Avtomatsko delovanje tehtnice ne sme biti mogoče,
če je kazanje ničle > 0,5 dt.
2.4 Posredovanje
upravljalca
Med
avtomatskim delovanjem tehtnice upravljalcu ne smeta biti omogočeni
naravnavanje in resetiranje.
2.5 Izpis
Pri
tehtnicah, ki so opremljene s tiskalno napravo, ne sme biti mogoča
ponovna nastavitev seštevka, dokler seštevek ni izpisan. Če je avtomatsko
delovanje prekinjeno, se mora izvesti izpis seštevka.
3. Vpliv
elektromagnetnih motenj
Kritična
vrednost spremembe kot posledica motnje je:
a) ena
razdelek kazanja mase ali
b) ena
seštevalni razdelek za vsak shranjeni seštevek.
Priloga
4 – AVTOMATSKE TEHTNICE S SEŠTEVANJEM ZVEZNIH REZULTATOV TEHTANJA
1. Merilno
območje
Pri
določanju merilnega območja mora proizvajalec upoštevati:
(i) da
najmanjše trenutno neto breme na tehtalni enoti ne sme biti manjše
od 20% največje zmogljivosti;
(ii) da
najmanjše sešteto breme åmin ne sme biti manjše od največje od naslednjih
vrednosti:
– 2%
seštevka bremena, seštetega v eni uri pri največjem pretoku;
– seštevka
bremena, dobljenega pri največjem pretoku pri enem obratu transportnega
traku;
– seštevka
bremena, ki ustreza naslednjemu ustreznemu številu seštevalnih
razdelkov:
800 d
za razred 0,5,
400 d
za razred 1,
200 d
za razred 2.
2. NDP
Razred točnosti Odstotek od mase seštetega
bremena
Prva
overitev Nadzor merila v uporabi
0,5 0,25% 0,5%
1 0,5% 1,0%
3. Hitrost
transportnega traku
Hitrost
traku določi proizvajalec. Hitrost se ne sme spreminjati za več kot
5% od nazivne vrednosti. Proizvod ne sme imeti drugačne hitrosti,
kot jo ima trak.
4. Postavljanje skupne
seštevalne naprave na nič ne sme biti mogoče.
5. Vpliv elektromagnetnih
motenj
Kritična vrednost spremembe
zaradi motnje je 0,7 NDP.
Priloga
5 – AVTOMATSKE TEHTNICE ZA TEHTANJE PREMIKAJOČIH SE TIRNIH VOZIL
1. NDP
Razred točnosti Odstotek od mase posameznega vagona
ali celega vlaka,
kot
je ustrezno
Prva
overitev Nadzor merila v uporabi
0,2 0,10% 0,2%
0,5 0,25% 0,5%
1 0,50% 1,0%
Pri tehtanju spetih vagonov
smejo pogreški, vendar ne od več kot 10% rezultatov tehtanja, vzetih
iz enega ali več prehodov vlaka, prekoračiti ustrezni NDP, podan v
zgornji preglednici, ne smejo pa prekoračiti dvakratne vrednosti
NDP.
2. Vrednost razdelka ne
sme biti večja od ene desetine začetnega NDP, ki velja za najmanjšo
zmogljivost.
3. Vpliv elektromagnetnih
motenj
Kritična vrednost spremembe
je vrednost enega razdelka.
