Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za stikalne ure
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati stikalne ure, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-44.
2. člen
Stikalne ure so po tem pravilniku urne naprave, katerih delovanje temelji na principu periodičnega ponavljanja vnaprej programiranega vklapljanja.
3. člen
Stikalne ure se uporabljajo v sestavi merilnih skupin, ki so namenjene krmiljenju tarifnih naprav.
4. člen
Stikalne ure se delijo na:
1. mehanske stikalne ure z mehansko regulacijo teka,
2. mehanske stikalne ure s kvarčno regulacijo teka in
3. elektronske stikalne ure s kvarčno regulacijo teka.
5. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. »merilna skupina« je sklop, ki je sestavljen iz števca električne energije in stikalne ure;
2. »absolutni pogrešek kazanja časa stikalne ure« je časovni interval, ki se izračuna po enačbi:
kjer je:
T(x) – čas, ki ga kaže preskušana stikalna ura;
T(n) – čas, ki ga kaže etalonska ura;
3. »tek stikalne ure« je sprememba kazanja v določenem časovnem intervalu;
4. »dnevni tek stikalne ure« je sprememba kazanja, določena za časovni interval 24 h;
5. »regulator teka« je del urnega mehanizma, ki se uporablja za nastavitev teka stikalne ure;
6. »trajanje navijanja« je časovni interval, ki je potreben, da se pogonska vzmet popolnoma navije;
7. »stikalo« je del, ki po vnaprejšnjem programu periodično vklaplja pomožne tokokroge pri števcu električne energije;
8. »referenčna temperatura« je temperatura okolja 23 °C ± 3 °C, pri kateri se preskuša stikalna ura;
9. »priključnica« je del, ki se uporablja za priključitev prevodnikov in je izdelan iz izolirnega materiala.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
6. člen
Meje dopustnega pogreška za stikalne ure so:
1. za mehanske stikalne ure:
– srednja vrednost dnevnega teka, dobljena iz dveh vrednosti v 24 h, mora biti manjša ali enaka ± 30 s/24 h
2. za mehanske stikalne ure in elektronske stikalne ure s kvarčno regulacijo teka:
– srednja vrednost teka, dobljena iz dveh rezultatov merjenja v 24 h, mora biti manjša ali enaka ± 2 s/24 h,
– srednja vrednost periode taktnega impulza po 24 h delovanja, dobljena iz najmanj 100 rezultatov merjenja, mora biti manjša ali enaka 2 X 10(na -5) glede na nazivno vrednost periode impulzov, to je:
kjer je:
T(s) – srednja vrednost periode taktnega impulza po 24 h delovanja,
T(o) – nazivna vrednost periode taktnega impulza.
7. člen
Merilno obdobje (T(m)) stikala maksimuma je sestavljeno iz dveh časovnih intervalov, ki obsegata čas vklopitve (t(v)) in čas izklopitve (t(i)) kazalnika maksimuma, kjer mora biti čas
izklopitve 1% T(m), čas vklopitve pa 99% T(m), pri čemer mora biti čas izklopitve 15 s ali manj.
Medtem ko je stikalo maksimuma vklopljeno, se sme t(v) gibati v mejah:
t(v) = (99% ± 0,25%) T(m),
medtem ko je stikalo maksimuma izklopljeno, pa se sme t(i) gibati v mejah:
t(i) = (1% ± 0,2%) T(m).
8. člen
Sprememba teka stikalne ure pri spremembi temperature okolja v območju od +5 °C do +25 °C mora biti manjša ali enaka ± 1 s/24 h na K.
9. člen
Stikalna ura mora normalno delovati pri električnem napajanju od 80% do 110% nazivne napetosti.
10. člen
Stikalna ura je sestavljena iz:
1. okrova,
2. urnega mehanizma,
3. regulatorja teka,
4. pogonskega oziroma usmerniškega dela,
5. stikalnega tokokroga,
6. pogonskega tokokroga in
7. priključnice.
11. člen
Stikalna ura oziroma njeni deli morajo biti izdelani tako, da je stikalna ura v normalnih delovnih pogojih skladna z meroslovnim zahtevami iz tega pravilnika.
Deli stikalne ure morajo biti izdelani iz materiala, katerega mehanske, toplotne, električne in magnetne lastnosti se ne spremenijo niti po večletnem delovanju.
Vsi deli stikalne ure, ki so izpostavljeni škodljivemu delovanju korozije, morajo biti trajno zavarovani pred korodiranjem.
12. člen
Pokrov stikalne ure je lahko izdelan iz prozornega ali neprozornega materiala. Če je pokrov stikalne ure iz neprozornega materiala, mora imeti okence, skozi katero se odčitava čas.
Na okrovu stikalne ure morajo biti odprtine za pritrditev stikalne ure na razdelilno ploščo.
13. člen
Sistem za urni prenos je sestavljen iz prenosnih zobnikov ali elektronskega sklopa (delilnika).
14. člen
Regulator teka je del urnega mehanizma, s katerim se nastavlja tek, po konstrukciji pa je lahko:
1. z nemirko,
2. kvarčni oscilator s spremenljivim kondenzatorjem.
Regulator teka mora biti izdelan iz takšnega materiala, ki omogoča stalno delovanje stikalne ure v temperaturnem območju od -5 °C do +40 °C.
15. člen
Pogonski del je sestavljen iz:
– pogonskega motorja oziroma usmerniškega dela,
– sklopa prenosnih zobnikov oziroma elektronskih elementov in
– pogonske vzmeti oziroma električnega akumulatorja.
16. člen
Stikalni tokokrog je sestavljen iz stikalnih kontaktov in pripadajočih prevodnikov.
17. člen
Pogonski tokokrog je sestavljen iz pogonskega motorja oziroma usmerniškega dela s pripadajočimi prevodniki.
18. člen
Priključnica mora biti izdelana tako, da je mogoča trajna in zanesljiva električna zveza vseh tokokrogov stikalne ure z zunanjimi tokokrogi. Izolirni material priključnice mora biti nehigroskopen, mehansko trden in trajno dober izolator.
V priključnici so sponke, ki morajo biti tako izdelane, da je vanje mogoče pritrditi prevodnike. Sponke morajo imeti odprtino s premerom najmanj 3,2 mm.
19. člen
Priključnica stikalne ure mora imeti ustrezen pokrov. Pokrov mora pokrivati sponke in spodnji del priključnice ter onemogočati zunanje posege, s katerimi bi bilo mogoče prek sponk vplivati na delovanje stikalne ure.
Na pokrovu morata biti predvideni mesti za vijak, s katerim se pokrov pritrdi na priključnico, in za zaščitno oznako (žig).
20. člen
Urni diski so lahko sekundni, minutni, dnevni in tedenski. Če ima stikalna ura minutni disk, mora biti vrednost razdelka 1 min.
Dnevni urni disk mora imeti različno pobarvano dnevno in nočno območje, vrednost enega razdelka pa mora znašati največ 15 min.
Če urni diski nimajo dela, ki bi preprečeval vrtenje v nasprotni smeri, mora biti smer vrtenja označena s puščico.
Mehanske stikalne ure, ki imajo del za nastavitev regulatorja teka, morajo imeti skalo za nastavitev.
21. člen
Nazivna napetost stikalne ure je lahko do 500 V.
Stikalne ure s kovinskim okrovom, namenjene za delovanje pri napetosti več kot 250 V, morajo imeti priključni vijak za ozemljitev najmanj M 4. Poleg vijaka mora biti na okrovu narisan simbol za ozemljitev.
22. člen
Izolacija mora vzdržati enominutni dielektrični preskus s sinusno napetostjo 2 000 V in frekvenco 50 Hz med vsemi:
– krogi, v katerih nastane med normalnim delovanjem potencialna razlika;
– deli stikalne ure, ki so pod napetostjo, in kovinskimi deli, ki so pri zaprti stikalni uri dostopni od zunaj.
23. člen
Elektronske ure, opremljene z mikroprocesorjem, morajo glede izolacije in elektromagnetne združljivosti izpolnjevati zahteve iz standarda SIST EN 61038.
Standardi, navedeni v tem pravilniku, se hranijo in so na voljo pri slovenskem nacionalnem organu za standarde.
III. NAPISI IN OZNAKE
24. člen
Napisi in oznake morajo biti jasni, dobro vidni v delovnih pogojih in napisani tako, da jih ni mogoče zbrisati ali sneti.
Napisi in oznake na stikalni uri morajo biti v slovenskem jeziku.
25. člen
Na vidnem mestu na stikalni uri morajo biti navedeni naslednji podatki:
1. napis: stikalna ura;
2. uradna oznaka odobritve tipa stikalne ure;
3. firma oziroma ime ali znak proizvajalca;
4. tovarniška številka in oznaka tipa;
5. podatki o napajanju;
6. nazivna frekvenca v Hz;
7. podatki o rezervi delovanja;
8. podatki o trajanju navijanja (za mehanske stikalne ure);
9. podatki o tarifnem stikalu (T-stikalo) in stikalu maksimuma (M-stikalo), in sicer:
– nazivna napetost;
– nazivni tok;
10. podatek o shemi vezave oziroma shema vezave in
11. leto izdelave.
26. člen
Z namestitvijo overitvenih in zaščitnih oznak na stikalno uro se potrdi, da stikalna ura izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.
Mesta za namestitev zaščitnih oznak morajo biti izbrana tako, da ni mogoče priti do notranjih aktivnih delov stikalne ure, ne da bi se oznake pri tem poškodovale.
IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
27. člen
Za stikalne ure sta obvezni odobritev tipa in prva overitev.
K zahtevi za odobritev tipa mora vložnik zahteve priložiti poleg dokumentacije iz 5. člena pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01) še naslednjo dokumentacijo:
– navodilo za uporabo in vzdrževanje v slovenskem jeziku,
– opis, delovanje in način zaščite programske opreme, če je stikalna ura opremljena z mikroprocesorjem,
– navodilo za preskus pri ugotavljanju skladnosti z zahtevami tega pravilnika.
28. člen
Preskus stikalne ure vključuje tudi preverjanje proizvajalčeve dokumentacije iz prejšnjega člena tega pravilnika, da se ugotovi, ali so podatki in postopki navedeni jasno in razumljivo.
29. člen
Prva overitev vključuje tudi vizualni pregled vsake stikalne ure, da se preveri skladnost z odobrenim tipom.
Prva overitev se izvede tako, kot je opisano v dokumentaciji proizvajalca, in sicer v takem obsegu, da se preveri skladnost z zahtevami iz tega pravilnika.
V. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
30. člen
Za stikalne ure so obvezne redne in izredne overitve. Rok za redne overitve za stikalne ure je dvanajst let. Za stikalne ure s stikalom maksimuma je rok za redne overitve šest let.
Redne in izredne overitve vključujejo:
– ugotavljanje skladnosti merila z odobrenim tipom in
– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali merilo izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu za prvo overitev.
31. člen
Največji dopustni pogrešek pri rednih oziroma izrednih overitvah ne sme biti večji od največjega dopustnega pogreška pri prvi overitvi.
32. člen
Merilna negotovost merilnega postopka, s katerim se preverjajo meroslovne lastnosti merila, mora biti najmanj za 1/3 boljša od zahtevane točnosti merila.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
33. člen
Stikalne ure, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za stikalne ure (Uradni list SFRJ, št. 3/85), se smejo dati v promet in uporabo ter redne in izredne overitve po tem pravilniku, če izpolnjujejo zahteve iz II. in III. poglavja, razen 23. člena tega pravilnika.
34. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za stikalne ure (Uradni list SFRJ, št. 3/85).
35. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-20/02
Ljubljana, dne 7. marca 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
