Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merilniki vlage za žitna zrna in semena oljnic (v nadaljnjem besedilu: vlagomeri), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.
Vlagomeri so merilniki, s katerimi se določa delež vode v žitnih zrnih oziroma delež vode in hlapljivih snovi v semenih oljnic (v nadaljnjem besedilu: delež).
Princip delovanja vlagomera temelji na merjenju fizikalne veličine, ki je neposredno ali posredno odvisna od deleža.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-37-R59.

Delež v tem pravilniku pomeni zmanjšanje mase, ki nastane s sušenjem vzorca žitnih zrn ali semen oljnic pod določenimi pogoji, izraženo v masnih odstotkih,
100 x (m(1) – m(2))/m(1)
kjer je: m(1) – masa vzorca pred sušenjem,
m(2) – masa vzorca po sušenju.

Vlagomeri se delijo na vlagomere tipa A in vlagomere tipa B, oba tipa vlagomerov pa še na razreda točnosti I in II.

Delovanje vlagomerov tipa A je popolnoma avtomatizirano. Ti vlagomeri so konstruirani kot enovite funkcionalne enote, ki vključujejo vse nujno potrebne dodatne naprave za pripravo vzorca (mletje, gretje itd.) in podsestave, ki merijo vse fizikalne ali kemijske parametre, prisotne pri izračunu deleža kot končnega rezultata merjenja. Opremljeni so s tiskalnikom, ki je lahko nameščen v istem ohišju ali ločeno.
Programsko krmiljenje tiskalnika iz prejšnjega odstavka mora zagotavljati, da se izpisovanje začne po končani meritvi. Natiskani rezultat mora biti prikaz vrednosti na kazalni napravi, če je ta digitalna. Če je kazalna naprava analogna, je prikaz vrednosti na kazalni napravi lahko zaokrožen na najbližjo vrednost na skali.
Če vlagomer vključuje možnost izbire vrste zrnja ali semena, mora biti izbrana vrsta izpisana hkrati z izmerjeno vrednostjo.

Vlagomeri tipa A morajo imeti na kazalni napravi enoumno označene meje merilnega območja, ki je bilo odobreno s certifikatom o odobritvi tipa. Programsko krmiljenje tiskalnika mora blokirati izpis izmerjenih vrednosti, ki so zunaj odobrenega območja merjenja.
Vlagomeri iz prejšnjega odstavka morajo imeti na ustrezen način blokiran začetek nove meritve, dokler merilna celica, v kateri se je med meritvijo nahajal vzorec, ni popolnoma izpraznjena.
Če delovanje vlagomerov iz prejšnjega odstavka temelji na principu sušenja vzorca s segrevanjem, morajo imeti taki vlagomeri na ustrezen način blokiran začetek nove meritve, dokler niso vzpostavljeni pogoji (npr. začetna temperatura) za meritev. Izpis na tiskalniku in prikaz na kazalni napravi morata biti pri takih vlagomerih blokirana, dokler ne preteče čas sušenja.

Vlagomeri tipa B so lahko delno avtomatizirani ali pa imajo samo ročno upravljanje.
Ročno upravljani vlagomeri so lahko sestavljeni iz ločljivih funkcionalnih enot. Če meritev s takimi vlagomeri vključuje vstavljanje vzorcev določene stalne mase v merilno celico, mora pripadajoča tehtnica ustrezati zahtevam, odobrenim s certifikatom o odobritvi tipa. Če princip delovanja teh vlagomerov vključuje tudi merjenje temperature vzorca, mora biti pripadajoči merilnik temperature sestavni del merilne enote. Meroslovne lastnosti vlagomera morajo ustrezati zahtevam, ki so bile odobrene s certifikatom o odobritvi tipa, pri čemer se lahko upoštevajo tista priporočila proizvajalca vlagomera, ki veljajo za princip delovanja in potek meritve.
Če vlagomeri iz prejšnjega odstavka vključujejo napravo za ničliranje, je ta lahko dosegljiva uporabniku, kadar je to potrebno za normalni potek meritve. Konstrukcija naprave za ničliranje in način delovanja morata zagotavljati, da učinke naprave na potek meritve lahko hkrati opazujejo vse pri meritvi zainteresirane stranke.

Šteje se, da vlagomeri, ki izpolnjujejo vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R-59 (v nadaljnjem besedilu: OIML R-59) Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML), izpolnjujejo tudi zahteve tega pravilnika.
Sklicevanje na OIML R-59 izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation International de Métrologie Légale).
OIML R-59 v francoskem jeziku in prevod v angleškem jeziku je dosegljiv na Uradu RS za meroslovje v Ljubljani.

Določbe tega pravilnika veljajo za vlagomere, ki se uporabljajo na javnih odkupnih mestih ali pri drugih dejavnostih, povezanih z javnim odkupom žitnih zrn in semen oljnic.

Če vlagomeri merijo delež neposredno brez uporabe tabel za pretvarjanje in omogočajo izbiro vrste zrnja ali semena, na kateri se izvaja meritev, mora biti izbor vrste razberljiv za vse pri meritvi zainteresirane stranke.
Pri analogni skali morajo biti razdelbne črte, ki ustrezajo celoštevilčnim vrednostim deleža, daljše od drugih in morajo biti oštevilčene.

Vlagomeri, ki deleža ne merijo neposredno, morajo biti opremljeni z ustreznimi tabelami za pretvarjanje. Identifikacijska oznaka tabel mora biti podana na napisni ploščici na vlagomeru, postopek pretvarjanja iz veličine, ki jo vlagomer meri, v delež pa opisan v navodilu za uporabo vlagomera.

Najmanjši razdelek na skali vlagomera ima lahko eno od naslednjih vrednosti: 0,1%, 0,2% ali 0,5%. Pri vsaki izbrani vrednosti mora biti za vsako neposredno in posredno izmerjeno vrednost deleža velikost vrednosti najmanjšega razdelka manjša ali kvečjemu enaka polovici vrednosti največjega dopustnega pogreška za vlagomer razreda točnosti I.
Zahteve v zvezi z najmanjšimi razdelki na skali in v zvezi z največjimi dopustnimi pogreški iz 13. člena tega pravilnika vlagomerov s posrednim merjenjem deleža veljajo za rezultate, izražene v %, dobljene s pomočjo tabel za pretvarjanje, in ne na rezultate, razbrane na dogovorni skali vlagomera.

Absolutna vrednost merilnega pogreška je določena kot algebrajska razlika med vrednostjo, ki je bila izmerjena z vlagomerom, in vrednostjo, dobljeno po standardni metodi s primerjanjem mase zdrobljenega vzorca žita pred sušenjem na temperaturi 130 ˚C do 133 ˚C pri normalnem atmosferskem tlaku ter po sušenju.
Za določevanje vlage se lahko uporablja tudi standardizirana metoda, ki se nanaša na rutinsko referenčno metodo pri določevanju vlage v žitih in proizvodih iz žit ali druge referenčne metode.

Največji dopustni pogreški so:
Razred I:
1. za žitna zrna razen koruze, riža in sirka ter za seme oljnic razen sončnic:
± 0,3%, če je delež enak ali manjši od 10%,
± 3/100 deleža, če je ta večji od 10%;
2. za koruzo, riž, sirek in sončnice:
± 0,4%, če je delež enak ali manjši od 10%,
± 4/100 deleža, če je ta večji od 10%.
Razred II:
1. za žitna zrna razen koruze, riža in sirka ter za seme oljnic razen sončnic:
± 0,4%, če je delež enak ali manjši od 10%,
± 4/100 deleža, če je ta večji od 10%;
2. za koruzo, riž, sirek in sončnice:
± 0,5%, če je delež enak ali manjši od 10%,
± 5/100 deleža, če je ta večji od 10%.

V območju delovanja vplivnih veličin iz 16. in 17. člena tega pravilnika ter pri prvi overitvi se upoštevajo mejne vrednosti iz 13. člena tega pravilnika, povečane za ± 0,2%.
Za redne overitve se mejne vrednosti pogreškov iz 13. člena tega pravilnika povečajo za ± 0,4%.

Konstrukcija vlagomerov mora zagotavljati časovno stabilnost meroslovnih lastnosti, varnost pri uporabi ter možnost zaščite pred nepooblaščenim posegom.
Vsi vlagomeri, katerih delovanje ne temelji na principu sušenja, morajo biti opremljeni z dodatno napravo za ugotavljanje posebne kontrolne vrednosti, ki leži znotraj območja merjenja.
Če se vlagomeri napajajo iz omrežja, morajo zagotavljati nespremenjene meroslovne lastnosti v področju od – 15% do + 10% nazivne napajalne napetosti in – 2% do + 2% nazivne frekvence omrežja.
Na spremembe v napajanju, ki bi povzročile spremembo v kazanju prave vrednosti deleža za več kot 0,2%, se mora vlagomer odzvati z opozorilnim signalom.
Vlagomeri z baterijskim napajanjem morajo imeti v svojem sklopu napravo za kontrolo stanja baterije. Če napetost baterije doseže mejo, pod katero zanesljivo merjenje ni več mogoče, se mora naprava odzvati z opozorilnim signalom in blokirati nadaljevanje merjenja.

Za mejne vrednosti parametrov pri preskušanju v elektromagnetnem okolju (razred E1 – stanovanjsko, poslovno in lahko industrijsko okolje) se štejejo tiste vrednosti, ki povzročijo spremembo v kazanju vrednosti deleža za ± 02% ali več glede na kazanje v nazivnih delovnih pogojih, ki jih določi proizvajalec.

Za vlagomere so obvezne odobritev tipa in overitve.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni predstavnik mora zahtevi za odobritev tipa predložiti:
a) splošni opis merila,
b) idejne projekte in proizvodne skice in načrte elementov, podsestavov in vezij, sestavno risbo, fotografijo merila idr.,
c) opis izvedbe in zaščite nastavitve parametrov s predlogom za mesto in način namestitve uradne overitvene oznake (žiga ali nalepke),
d) opise in razlage, potrebne za razumevanje navedenega iz prejšnje točke, vključno z opisom delovanja tipa merila,
e) navodila za uporabo,
f) opis rešitev, ki so bile sprejete za zagotovitev izpolnjevanja predpisanih meroslovnih zahtev, in navedbo upoštevanih standardov,
g) rezultate projektnih izračunov, pregledov itd.,
h) poročila o preskusih,
i) certifikate o odobritvi tipa in rezultate ustreznih preskusov na tipu merila, ki vsebuje dele, ki so istovetni tistim v načrtu, če ti obstajajo,
j) izjavo vložnika zahteve za odobritev tipa o skladnosti zadevnega merila z meroslovnim predpisom z navedbo, v katerih predpisih se odobritev tipa zahteva.
Proizvajalec merila mora vso tehnično dokumentacijo potrditi z žigom, podpisom in datumom. Dokumentacijo po točkah a), c), d), e), f) in j) je treba predložiti v slovenskem jeziku.
Pooblaščeni predstavnik proizvajalca je dolžan zahtevi priložiti tudi poobastilo proizvajalca o zastopanju.

Preskus tipa se izvede na treh vzorčnih vlagomerih in obsega:
– klasifikacijo tipa vlagomera glede na 3. člen tega pravilnika,
– preverjanje izpolnjevanja drugih meroslovnih in tehničnih zahtev iz tega pravilnika,
– preskus točnosti za vsako vrsto žita, za katero se zahteva odobritev tipa, ki obsega po štiri meritve z vsakim vzorcem žita,
– preverjanje stanja vsakega vzorca žita pred začetkom serije štirih meritev in po koncu te serije po eni od referenčnih metod iz 12. člena tega pravilnika. Kot dogovorno prava vrednost deleža vlage v vzorcu se šteje srednja vrednost dveh meritev po referenčni metodi.
V odvisnosti od rezultatov preskusov (ponovljivost, točnost) in specifičnosti vzorčnih meril se po potrebi v realnih pogojih uporabe izvedejo še naslednji preskusi:
– preskus točnosti z vzorci žita različnega geografskega porekla,
– preskus v različnih klimatskih pogojih (relativna vlaga okolice in temperatura),
– preskusi vzdržljivosti različnih mehanskih, električnih ali elektronskih sestavnih delov.
Podrobnejše določbe v zvezi s pripravo in oceno potrebne čistote vzorca žita in proučevanjem delovanja vplivnih veličin, ki niso predmet merjenja, vendar vplivajo na rezultate merjenja, so navedene v 1. točki Dodatka III k OIML R-59.

Prva overitev vlagomera vključuje:
– ugotavljanje skladnosti z odobrenim tipom,
– ugotavljanje točnosti merjenja znotraj nazivne delovne temperature in v pogojih relativne vlažnosti okolice med 40 in 75%.
Za prvo overitev v referenčnih pogojih veljajo največji dopustni pogreški, določeni v 13. členu tega pravilnika. V območju delovanja vplivnih veličin se vrednosti pogreškov iz 13. člena tega pravilnika povečajo za 0,2%.
Meritve se izvedejo na dveh ali treh vzorcih različnih vrst žita, ki so vključene v obseg odobritve tipa, ter z deležem vlage, ki je znotraj merilnega območja vlagomera.

Redna overitev vlagomera se izvede v enakem obsegu kot prva overitev.
Če se vlagomer uporablja izključno za meritve z manjšim številom različnih vrst žit, kot jih obsega odobritev tipa, se izjemoma lahko izvede preskus točnosti samo z relevantnim številom različnih vrst. V tem primeru morajo biti v zapisniku o overitvi navedeni podatki o vrsti uporabljenih vzorcev žit.

Rok za redne overitve je eno leto.

Vlagomeri, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno prvo ali redno overitev v skladu s pravilnikom o metroloških pogojih za vlagomere za žitna zrna in seme oljnic (Uradni list SFRJ, št. 6/85), se lahko še naprej dajejo v overjanje, če izpolnjujejo zahteve glede največjih dopustnih pogreškov iz 13. člena tega pravilnika.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za vlagomere za žitna zrna in seme oljnic (Uradni list SFRJ, št. 6/85).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.