Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

Ta pravilnik določa bistvene in posebne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vodomeri za hladno ali vročo vodo (v nadaljnjem besedilu: vodomeri), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev in način označevanja.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-43-R49-1 in R 72.

Vodomeri v tem pravilniku so:
– vodomeri za merjenje porabe vode v stanovanjskih in drugih objektih, vključno z vodomeri, ki se uporabljajo kot delilniki stroškov,
– vodomeri za merjenje načrpane vode na črpalnih postajah,
– vodomeri, ki se uporabljajo v sklopu sistemov za zagotavljanje splošne varnosti (npr. vodomeri na priključkih za gašenje požarov),
– kombinirani vodomeri,
– vodomeri, ki se uporabljajo v sklopu merilnikov toplotne energije,
– vodomeri za merjenje kondenzata in
– vodomeri z elektronskimi pomožnimi napravami.

Šteje se, da vodomeri, ki izpolnjujejo vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 49-1 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 49-1) ali OIML R 72 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 72), izpolnjujejo tudi zahteve tega pravilnika.
Sklicevanje na mednarodni priporočili OIML R 49-1 in OIML R 72 izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation International de Métrologie Légale).
Mednarodni priporočili OIML R 49-1 in OIML R 72 v francoskem jeziku in prevod v angleškem jeziku sta dosegljivi na Uradu RS za meroslovje v Ljubljani.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. »kombinirani vodomer« je sklop dveh vodomerov z različnim območjem pretokov, ki skupaj s pomožnimi napravami sestavljata vodomer z razširjenim območjem pretokov za merjenje porabe vode na mestih, kjer poraba niha v mejah, ki so širše od delovnega območja posameznega vodomera;
2. »vodomer z elektronskimi pomožnimi napravami« je vodomer, pri katerem so določene glavne ali pomožne funkcije merila izvedene z elektronskimi vezji;
3. »pomožna kontrolna naprava« je naprava, ki je vgrajena v vodomer z elektronskimi pomožnimi napravami in je namenjena odkrivanju in kompenziranju pomembnih napak. Glede na način delovanja ločimo pomožne kontrolne naprave tipa P (avtomatsko in stalno delovanje v vsem času merjenja) in naprave tipa I (avtomatsko občasno izvajanje kontrolne funkcije);
4. »pretok« je prostornina vode, ki preteče skozi vodomer v časovni enoti in v smeri, ki je označena na vodomeru. Navaja se lahko v kubičnih metrih na uro ali v litrih na uro;
5. »najmanjši pretok (Q1)« je spodnja meja območja pretokov, pri kateri vodomer še izpolnjuje zahteve glede največjih dopustnih pogreškov;
6. »prehodni pretok (Q2)« je vrednost pretoka med najmanjšim pretokom in trajnim (nazivnim) pretokom, pri kateri se območje pretoka razdeli v zgornje in spodnje področje. Vsako področje ima značilen največji dopustni pogrešek;
7. »trajni (nazivni) pretok (Q3)« je največji pretok, pri katerem mora vodomer stalno delovati brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška pri enakomernem ali neenakomernem pretoku. Ta podatek se šteje za karakteristično oznako vodomera;
8. »največji pretok (Q4)« je zgornja meja območja pretokov, pri kateri vodomer lahko deluje za kratek čas brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška;
9. »kazalna naprava« je del vodomera, ki prikazuje rezultat meritve stalno ali na zahtevo. Tiskalnik se ne šteje za kazalno napravo;
10. »naprava za nastavitev« je naprava, ki je vgrajena v vodomer in se uporablja za (paralelno) premaknitev krivulje pogreškov, da bi se pogreški v posameznih točkah merilnega območja umestili v meje največjega dopustnega pogreška;
11. »najvišja dopustna temperatura« je najvišja temperatura vode, ki ji je vodomer lahko izpostavljen znotraj obratovalnega območja brez poslabšanja njegovih meroslovnih lastnosti;
12. »delovna temperatura« je srednja vrednost temperature, merjene pred vodomerom in za njim gledano v meri pretoka skozi vodomer;
13. »delovni tlak« je srednja vrednost tlaka, merjenega pred vodomerom in za njim;
14. »padec tlaka« se nanaša na določeno vrednost pretoka in je izguba tlaka zaradi prisotnosti vodomera v cevi;
15. »nazivni obratovalni pogoji« določajo območja vrednosti vplivnih veličin, pri katerih ostaja pogrešek kazanja v okviru največjega dopustnega pogreška;
16. »vplivna veličina« je veličina, ki na splošno ni predmet merjenja, vendar vpliva na rezultat merjenja;
17. »motnja« je vrednost vplivne veličine, ki je še znotraj predpisanih mejnih vrednosti, vendar izven vrednosti, ki so opredeljene kot nazivni obratovalni pogoji vodomera;
18. »največji dopustni pogrešek v uporabi« je enak dvojni vrednosti pogreška, ki velja za postopke ugotavljanja skladnosti. Ta kriterij se uporablja samo pri kontroli vodomera, ki je bil vzet iz vodovodnega omrežja izključno zaradi kontrole delovanja;
19. »overitveni razdelek« je najmanjši razdelek na skali, ki pripada gibljivemu elementu (kazalcu ali številskemu kolutu), in predstavlja najnižjo številčno vrednost prikazovanega rezultata meritve. Pri digitalni kazalni napravi je ta razdelek lahko prepoznaven v posebnem načinu delovanja s povečano ločljivostjo, ki se vključi samo pri overjanju;
20. »ločljivost kazalne naprave« je najmanjša razlika med kazanji kazalne naprave, ki jo je še mogoče razločiti;
21. »pomožne naprave« so vse naprave, ki kot del vodomera opravljajo pomožno funkcijo pri izvajanju meritve, daljinskem prenosu ali prikazovanju rezultata meritve (npr. naprava za ničliranje, naprava za nastavljanje, podvojena kazalna naprava, dajalnik impulzov, naprava za prednastavitev želene vrednosti, naprave za shranjevanje rezultatov merjenja glede na določeno tarifo ali druge kriterije itd.). Pomožne naprave so lahko mehanske ali elektronske;
22. »relativni pogrešek« je razlika med prikazano vrednostjo prostornine in pravo vrednostjo prostornine vode, deljena s pravo vrednostjo prostornine;
23. »največji dopustni pogrešek« je največji relativni pogrešek vodomera, ki je še dovoljen po tem pravilniku;
24. »napaka« je sprememba v nazivnih obratovalnih pogojih glede na kazanje v referenčnih pogojih;
25. »pomembna napaka« je tista napaka, ki preseže polovico vrednosti največjega dopustnega pogreška v zgornjem območju pretokov.

Nazivni obratovalni pogoji so za:
1. razmerja pretokov:
Q3/Q1 > 10
Q2/Q1 ≥ 1,6
Q4/Q3 ≥ 1,25
Vrednost za pretok Q3 se izbere po tabeli 1.
Tabela 1

---------------------------------------------------------------
1            1,6          2,5          4                    6,3
10           16           25           40                    63
100          160          250          400                  630
1000         1600         2500         4000                6300
---------------------------------------------------------------

Možne vrednosti za razmerje Q3/Q1 se izberejo po tabeli 2.
Tabela 2

10    12,5    16    20    25     31,5    40    50    63     80
---------------------------------------------------------------
100   125     160   200   250    315     400   500   630    800

2. temperaturno delovno območje:
– za vodomere za hladno vodo: od 0,1 ˚C do najmanj 30 ˚C;
– za vodomere za vročo vodo: od 30 ˚C do najmanj 90 ˚C.
Vodomeri so lahko predvideni tudi za delovanje na obeh temperaturnih delovnih območjih.
3. področje delovnih tlakov:
– od 0,3 bara do najmanj 10 barov za vodomere za hladno ali vročo vodo.
4. razrede okolja, ki se določajo po tabeli 3.
Tabela 3

---------------------------------------------------------------
Združena mehanska in klimatska okolja
---------------------------------------------------------------
Okolje            C1                C2                       C3
M1                A                 B                         C
M2                D                 E                         F
M3                G                 H                         I
---------------------------------------------------------------

Klimatska okolja so:
– v razred C1 so vključeni zaprti prostori z zvezno kontrolo temperature in brez kontrole vlažnosti. Kjer je potrebno, se za ohranjanje zahtevanih pogojev uporablja gretje, hlajenje ali vlaženje zraka. Merila so lahko izpostavljena sončnemu in toplotnemu sevanju ter prepihu zaradi delovanja klimatskega sistema ali odprtih oken, ne smejo pa biti izpostavljena kondenzirani vlagi, padavinam ali zmrzovanju,
– v razred C2 so vključeni zaprti prostori brez kontrole temperature in vlažnosti. Za dvig nizkih temperatur se lahko uporablja gretje, še posebej ob velikih razlikah med pogoji zaprtega prostora in zunanjimi pogoji. Merila so lahko izpostavljena sončnemu in toplotnemu sevanju, prepihu, lahko pa tudi kondenzu in vodi iz vseh virov, razen ledenim tvorbam,
– v razred C3 so vključene odprte lokacije s povprečnimi klimatskimi pogoji, pri čemer so izključena polarna in puščavska okolja.
Mehanska okolja so:
– v razred M1 so vključeni prostori, kjer je stopnja vibracij in udarcev manjša, npr. zanemarljive vibracije in udarci na konstrukcijah, na katere so merila pritrjena zaradi okoljskih del,
– v razred M2 so vključeni prostori z večjimi ali močnejšimi vibracijami in udarci, npr. ki jih povzročajo stroji in mimo vozeča vozila ali težki stroji, tekoči trakovi itd.,
– v razred M3 so vključene lokacije, kjer je stopnja vibracij močna ali zelo močna, npr. če so merila pritrjena neposredno na stroje, tekoče trakove itd.
Elektromagnetna okolja so:
– razred E1 predstavljajo stanovanjsko, poslovno in lahko industrijsko okolje,
– razred E2 predstavlja splošno industrijsko okolje.
Vodomeri morajo biti predvideni za razrede B, C, E ali F iz tabele 3.
Za nazivne obratovalne pogoje se štejejo vrednosti, ki so znotraj naslednjih mejnih pogojev:
območje pretokov: vključno Q1 do vključno Q3,
temperatura okolja: +5 ˚C do +55 ˚C,
relativna vlaga: 0% do 100% razen za ločljive kazalne naprave, kjer je 0% do 93%,
območje delovne temperature: 0,3 ˚C do 30 ˚C za hladno vodo in 30 ˚C do 90 ˚C za vročo vodo,
območje delovnih tlakov: 0,3 bar do najmanj 10 bar.

Referenčni pogoji so:
– pretok: 0,7 x (Q2 + Q3) ± 0,03 x (Q2 + Q3),
– delovna temperatura: (20 ± 5) C za hladno vodo,
(50 ± 5) ˚C za vročo vodo,
– temperatura okolja: (20 ± 5) ˚C
– relativna vlaga: (60 ± 15)%
– zračni tlak: 0,86 bar do 1,06 bar.

Proizvajalec vodomera mora označiti, ali je vodomer predviden tudi za delovanje v pogojih pretoka vode v nasprotni smeri od označene ali ne.
Vodomeri, ki so predvideni tudi za delovanje v pogojih pretoka vode v nasprotni smeri od označene, lahko prostornino vode, pretečene v nasprotni smeri odštevajo od prostornine, registrirane v označeni smeri pretoka, ali to prostornino vode registrirajo na drugačen način, pri čemer mora biti izpolnjena zahteva glede največjega dopustnega pogreška iz 8. člena tega pravilnika v obeh smereh delovanja.
Vodomeri, ki niso predvideni za delovanje v nasprotni smeri pretoka, morajo:
– s svojo konstrukcijo preprečevati pretok vode v smeri, ki je nasprotna označeni, ali
– kratkotrajne naključne spremembe smeri pretoka prestati brez posledic, ki bi povzročile trajne spremembe meroslovnih lastnosti vodomera.

Največji dopustni pogreški, ki veljajo pri postopkih ugotavljanja skladnosti, so:
– za vodomere za hladno vodo, razred I:
± 1% (Q2 ≤ Q ≤ Q4),
± 3% (Q1 ≤ Q ≤ Q2);
– za vodomere za hladno vodo, razred II:
± 2% (Q2 ≤ Q ≤ Q4),
± 5% (Q1 ≤ Q ≤ Q2);
– za vodomere za vročo vodo:
± 3% (Q2 ≤ Q ≤ Q4),
± 5% (Q1 ≤ Q ≤ Q2).
Vodomeri morajo izpolnjevati zahteve glede največjega dopustnega pogreška pri vseh vrednostih temperature in tlaka znotraj nazivnih obratovalnih pogojev.

Kombinirani vodomeri so samostojna funkcionalna enota, sestavljena iz naslednjih treh komponent:
– vodomera za večje vrednosti pretokov,
– vodomera za manjše vrednosti pretokov,
– preklopne naprave, ki deluje popolnoma avtomatsko in kot vir energije za delovanje izkorišča samo učinek vodnega tlaka.
Preklopna naprava lahko odvisno od pretoka vode skozi kombinirani vodomer usmerja vodo skozi manjši vodomer:
– pri nizkih vrednostih pretoka, skozi večji vodomer pa samo pri večjih vrednostih pretoka, ali
– pri nizkih pretokih, pri večjih vrednostih pretoka pa skozi oba vodomera.
Če je kombinirani vodomer konstruiran kot sestav dveh samostojnih vodomerov, spojenih s preklopno napravo s pomožnimi cevnimi priključki, mora vsak od vodomerov izpolnjevati najmanj zahteve, določene v 5., 8. in 11. členu tega pravilnika.
Če je kombinirani vodomer konstruiran tako, da so vse funkcionalne enote integrirane v enem okrovu, mora preklopna naprava delovati skladno z določbo v drugem odstavku tega člena, izmerjena prostornina pretečene vode pa se lahko prikazuje na dveh ločenih kazalnih napravah ali pa na eni sami, ki sešteva izmerjene vrednosti obeh vodomerov.

Karakteristične veličine, ki opredeljujejo kombinirani vodomer, so:
– najmanjši pretok Q1k, ki je enak najmanjšemu pretoku Q1 manjšega vodomera,
– prehodni pretok Q2k, ki je določen z delovanjem preklopne naprave in je približno enak prehodnemu pretoku Q2 manjšega ali večjega vodomera,
– nazivni pretok Q3k, ki je približno enak nazivnemu pretoku večjega vodomera, in
– največji pretok Q4k, ki je enak največjemu pretoku Q4 večjega vodomera.
Proizvajalec mora določiti področje pretokov, v katerem deluje preklopna naprava, ki mora biti čim ožje. Za nastavitev preklopa velja, da:
– večji vodomer ne sme delovati v področju pretokov, ki so manjši od njegovega najmanjšega pretoka Q1, in da
– manjši vodomer ne sme biti aktiven v področju pretokov, ki so večji od 1,2-kratne vrednosti njegovega nazivnega pretoka Q3.
Delovanje preklopne naprave ne sme povečati merilnega pogreška kombiniranega vodomera preko mejnih vrednosti, ki so:
– ± 5% pri pogoju Q1k ≤ Q < Q2k,
– ± 2% pri pogoju Q2k ≤ Q < Q4k.

Kazalna naprava pri mehanskih vodomerih ali pri vodomerih z elektronskimi pomožnimi napravami je lahko mehanska ali elektronska. Na njej mora biti poleg prikaza rezultata označena merska enota kubični meter (m3), število mest prikaza pa mora omogočati beleženje izmerjene prostornine, ki je sorazmerna 1600 uram delovanja pri trajnem (nazivnem) pretoku Q3 brez prehoda skozi (skupno) ničlo, kar je prikazano v naslednji tabeli:
Tabela 4

----------------------------------------------------------------
Q3 (m3/h)                 Obseg prikaza in največji odbirek (m3)
----------------------------------------------------------------
Q3 < / = 6,3              9 999
6,3 < Q3 < / = 63         99 999
63 < Q3 < / = 630         999 999
630 < Q3 < / = 6300       9 999 999
----------------------------------------------------------------

Izmerjene vrednosti so lahko prikazane:
– s kazalci nad okroglimi ločenimi številčnicami ali
– z na isti osi nameščenimi številskimi koluti, katerih stanje se prikaže v posebnem okencu.
Kazalci se morajo vrteti v smeri urinega kazalca, številski koluti pa v smeri od spodaj navzgor.
Barva številk mehanske naprave, ki prikazujejo kubični meter in njegove večkratnike, mora biti črna. Številke, ki prikazujejo prostornino, manjšo od osnovne enote (m3), morajo biti rdeče. Številke naj bodo visoke vsaj 4 mm.
Enak sistem barvnega označevanja velja za vse elemente, ki so vključeni v prikaz izmerjene vrednosti (dodatni kazalci z okroglo skalo, vrteči koluti, ki imajo vlogo indikatorja delovanja itd.).
Dopustna je tudi kazalna naprava, ki je v celoti elektronska, če je zagotovljeno jasno ločevanje med primarnim prikazovanjem celotne izmerjene vrednosti in alternativnimi načini prikaza, ki se uporabljajo samo pri preskusih in umerjanju.
Dolžina in vrednost overitvenih razdelkov morata zagotavljati, da pogrešek zaradi ločljivosti ni večji od:
– 0,25% za vodomer za hladno vodo razreda I in
– 0,5% za vodomer za hladno vodo razreda II in za vodomer za vročo vodo
glede na prostornino vode, ki preteče skozi vodomer pri pretoku Q1 v času 1 ure in 30 minut.
Na kazalni napravi in po potrebi tudi na okrovu vodomera so dopustne tudi dodatne pomožne barvne oznake, ki kažejo temperaturno delovno območje vodomera (modra barva za vodomere za hladno vodo in rdeča barva za vodomere za vročo vodo).
Digitalna kazalna naprava mora biti zasnovana tako, da je prikaz izmerjenega rezultata v normalnem načinu delovanja vodomera jasno ločljiv od prikaza s povečano resolucijo, ki se namensko vključi samo pri overjanju.
Elektronska kazalna naprava mora vključevati enega izmed naslednjih načinov avtomatskega samopreskusa:
– s prikazovanjem samih osmic na vseh pozicijah števil ob hkratnem sočasnem prikazovanju vseh drugih signalizacij,
– utripajoč prikaz ali
– drugačen način, ki se jasno razlikuje od normalnega delovnega načina prikaza po izvedbi samopreskusa.
Samopreskus kazalne naprave mora ne glede na izvedbo trajati najmanj eno sekundo.

Vodomeri z elektronskimi pomožnimi napravami se napajajo z:
– zunanjim napajanjem (enosmernim-DC ali izmeničnim-AC),
– nezamenljivo baterijo ali
– zamenljivo baterijo.
Dopustna je tudi izvedba vodomerov s kombinacijo načinov napajanja.
Ob kratkotrajni ali daljši prekinitvi zunanjega napajanja se mora podatek o zadnji izmerjeni vrednosti prostornine pretečene vode tik pred prekinitvijo ohraniti za obdobje najmanj enega leta. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če se v posebnem pomnilniku sproti shranjujejo rezultati meritve z ločljivostjo, ki ustreza prostornini 10-minutnega delovanja pri pretoku Q3.
Konstrukcija uporabljenih elektronskih vezij pri napajanju z nezamenljivimi baterijami mora zagotavljati, da bo vodomer izpolnjeval vse zahteve glede meroslovnih lastnosti najmanj eno leto dlje, kot je deklarirana življenjska doba baterije.
Pri vodomerih z napajanjem z zamenljivimi baterijami mora proizvajalec natančno opisati postopek zamenjave baterije. Na bateriji ali na vodomeru mora biti označen predvideni datum zamenjave.
Pri ocenjevanju potrebne kapacitete napajanja je treba upoštevati stanje vodomera, ki je s stališča porabe energije najneugodnejše.
Kratkotrajna prekinitev napajanja ne sme vplivati na spremembo meroslovnih lastnosti vodomera.
Konstrukcija napajanja ne sme omogočati nenačrtovanega zunanjega priključka.
Zaradi zamenjave napajanja (usmernika ali baterije) se overitvene oznake ne smejo uničiti.

Ne glede na tip mora pomožna kontrolna naprava:
– izvesti avtomatsko korekcijo pomembne napake,
– blokirati pomožno napravo (modul), ki je povzročitelj te napake, če lahko vodomer deluje brezhibno tudi brez te pomožne naprave, ali
– sprožiti vidni ali slišni alarmni signal, ki traja, dokler je prisotna pomembna napaka.
V primeru pošiljanja merilnih rezultatov preko naprave za daljinski prenos se poslani podatki lahko dodatno dopolnijo s signalizacijskim sporočilom, ki nakazuje prisotnost pomembne napake. Dodatek takega signalizacijskega sporočila ni potreben med preskusi iz 27. člena tega pravilnika, ki so obvezni za vodomere z elektronskimi pomožnimi napravami.
Vodomer ima lahko tudi pomožno napravo za oceno prostornine vode, ki v času trajanja napake preteče skozi vodomer, pri čemer mora biti zagotovljeno jasno razlikovanje v prikazu te prostornine od rezultata merjenja v normalnem obratovanju.

Pomožna kontrolna naprava za zaznavalo pretoka mora biti tipa P. Nadzirati mora:
– pravilno štetje impulzov, ki predstavljajo prirastek prostornine pretečene vode,
– prisotnost pretoka v obratni smeri in
– celotno delovanje zaznavala pretoka.
Podrobnosti v zvezi z izvedbo kontrolne naprave za zaznavalo pretoka so določene v točki 4.3.2 OIML R 49-1.

Pomožna kontrolna naprava za računsko enoto zagotavlja pravilno delovanje te enote in hkratno validacijo izračuna energije. Naprava mora biti tipa P ali I. Če je naprava tipa I, mora opraviti kontrolno funkcijo najmanj enkrat v 24 urah ali za vsak prirastek prostornine vode, ki ustreza 10-minutnemu delovanju pri pretoku Q3.
Podrobnosti v zvezi z izvedbo kontrolne naprave za računsko enoto so določene v točki 4.3.3 OIML R 49-1.

Pomožna kontrolna naprava za nadzor delovanja kazalne naprave in drugih pomožnih naprav, kot so pomožni alfanumerični indikatorji, tiskalnik, dodatni pomnilni modul itd., je lahko tipa P ali I in nadzira:
– prenos podatkov, ki predstavljajo pretečeno prostornino vode do enote za vizualni prikaz,
– skladnost podatkov, ki se prikazujejo s podatki iz računske enote, in
– prisotnost posameznih podsestavov kazalne naprave in drugih pomožnih naprav, če so te ločljive, vendar nujno potrebne za izvajanje določenih meritev in daljinski prenos rezultatov meritev.
Podrobnosti v zvezi z izvedbo pomožnih naprav in njihovim delovanjem so določene v točkah 4.3.4, 4.3.5 in 4.3.6 OIML R 49-1.

Funkcije, ki jih opravljajo pomožne naprave, so lahko izvedene tudi z vgrajeno posebno programsko opremo. Programska oprema mora ustrezati bistvenim zahtevam iz 18. člena tega pravilnika. Zagotoviti je treba možnost, da se dostop do posameznih modulov oziroma funkcij, ki neposredno vplivajo na meroslovne lastnosti vodomera kot celote, lahko po overitvi primerno zaščiti.

Programska oprema za izvedbo posameznih glavnih ali pomožnih funkcij pri vodomerih se razvršča po naslednjih merilih:
– po stopnji tveganja glede na možnosti nepooblaščenega posega s ciljem spreminjanja meroslovnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu: stopnja tveganja),
– po stopnji programske zaščite,
– po stopnji preskušanja programa in
– po stopnji skladnosti programske opreme v vodomeru s programsko opremo, ki je bila tipsko odobrena.
Glede na merila iz prejšnjega odstavka tega člena se vodomeri uvrščajo v srednjo kategorijo, ki pomeni:
1. stopnja programske zaščite
Tisti del programske opreme, ki je namenjen obračunavanju porabljene vode, je zaščiten z enostavnimi splošnimi programskimi orodji (urejevalniki besedila).
2. stopnja preskušanja
Za ovrednotenje programske opreme mora proizvajalec ali njegov zastopnik k tehnični dokumentaciji priložiti opis programskih funkcij.
Pri lastnostih vodomera, ki niso neposredno predmet postopka odobritve tipa (npr. zaščita raznih elektronskih vmesnikov), lahko organ za ugotavljanje skladnosti upošteva izjavo proizvajalca, da vodomer, ki je predložen kot vzorec tipa, popolnoma ustreza opisom v predloženi tehnični dokumentaciji in nima nobenih drugih funkcij poleg opisanih.
3. stopnja skladnosti programske opreme v vodomeru s programsko opremo, ki je bila tipsko odobrena
Programska oprema v vodomeru mora biti skladna s tehnično dokumentacijo, ki je bila predložena zahtevi za odobritev tipa. Opisu v tehnični dokumentaciji, ki je bila predložena zahtevi za odobritev tipa, mora ustrezati tudi osnovna funkcija ne glede na manjše spremembe v izvorni kodi programske opreme.
Tisti deli programske opreme, ki so bili potrjeni v postopku odobritve tipa, morajo ostati istovetni v vseh naslednjih posameznih vodomerih. Za vsako spremembo v potrjenih programskih delih je treba vložiti novo zahtevo za odobritev tipa.
Vse druge spremembe programske opreme so dopustne, če pri tem dokumentirane funkcije in lastnosti ostajajo nespremenjene. O vseh tovrstnih spremembah mora proizvajalec oziroma njegov zastopnik obvestiti organ za ugotavljanje skladnosti.

Učinek elektromagnetne motnje sme biti pri vodomerih z elektronskimi pomožnimi napravami največ tolikšen:
– da sprememba merilnega rezultata ni večja od vrednosti prostornine, ki ustreza enominutnemu delovanju vodomera pri trajnem (nazivnem) pretoku Q3, ali
– da kazanja merilnega rezultata ni mogoče razlagati kot veljaven rezultat, npr. trenutne spremembe, ki jih ni mogoče razlagati, pomniti ali prenašati dalje kot merilni rezultat.
Ko je vodomer prestal elektromagnetno motnjo, mora:
– obnoviti normalno delovanje v okviru največjega dopustnega pogreška,
– zavarovati vse merilne funkcije in
– omogočiti obnovitev vseh merilnih podatkov, ki so bili prisotni tik pred nastopom motnje.

Vodomer mora imeti napravo za nastavljanje, ki je lahko mehanska ali v obliki elektronske pomožne naprave.
Mehansko napravo za nastavljanje, ki je dosegljiva z zunanje strani okrova vodomera, mora biti mogoče zaščititi pred nepooblaščenim dostopom. Zaščita se izvede z overitvenimi oznakami.
Če dostopa do naprave za nastavljanje in do drugih mest, preko katerih je mogoče vplivati na meroslovne lastnosti vodomera, ni mogoče zaščititi mehansko (s plombiranjem), mora alternativna oblika zaščite izpolnjevati naslednje zahteve:
– dostop smejo imeti samo pooblaščene osebe preko posebne programske kode ali pametne magnetne kartice,
– predvidena mora biti možnost spremembe vstopne kode in
– predvidena mora biti možnost registracije zadnjega posega v merilo (vodomer). Shraniti je treba datum posega in karakteristični element (koda) izvajalca posega.

Če vodomer vsebuje ločljive in zamenljive sestavne dele (pomožne naprave, dajalnike impulzov, dodatne kazalne naprave itd.), mora izpolnjevati naslednje dodatne zahteve:
– ne sme obstajati možnost vpliva na meroslovne lastnosti vodomera preko spojnih mest in
– na mehanski ali drug ustrezen način mora biti preprečena možnost priključitve tujih enot, ki bi lahko vplivale na meroslovne lastnosti vodomera.
Če vodomer vsebuje ločljive in nezamenljive sestavne dele, mora izpolnjevati naslednje dodatne zahteve:
– ne sme obstajati možnost vpliva na meroslovne lastnosti vodomera preko spojnih mest in
– vodomer mora biti opremljen z dodatno napravo, ki onemogoča delovanje vodomera, če niso vsi potrebni sestavni deli vključeni v konfiguracijo vodomera skladno z navodili proizvajalca.

Vsak vodomer mora imeti predvidena mesta za namestitev dodatnih zaščit, ki ne sodijo v sklop zaščit z overitvenimi oznakami in se nanašajo predvsem na preprečitev nepooblaščene odstranitve vodomera iz vodovodnega omrežja.

Vodomeri morajo imeti predvidena mesta za naslednje obvezne napise in oznake:
1. mersko enoto (m3),
2. razred točnosti, če ni enak razredu II,
3. vrednost Q3,
4. uradno oznako odobritve tipa,
5. ime ali zaščitni znak proizvajalca,
6. leto izdelave in serijsko številko,
7. smer pretoka vode na eni ali obeh stranskih straneh okrova,
8. največji dopustni tlak, če se razlikuje od 10 barov,
9. črko V ali H za način vgradnje v vodovodno omrežje,
10. najvišjo dopustno temperaturo, če je višja od 30 ˚C, in
11. po potrebi največji padec tlaka.
Za vodomere z elektronskimi pomožnimi napravami so poleg napisov iz prejšnjega odstavka tega člena obvezni še naslednji napisi:
1. za zunanje napajanje: nazivna napetost in frekvenca,
2. za zamenljivo baterijo: skrajni datum, do katerega je treba baterijo zamenjati,
3. za nezamenljivo baterijo: skrajni datum, do katerega je treba vodomer zamenjati.

Za vodomere je obvezna odobritev tipa merila, ki ji sledi prva overitev ali izjava o skladnosti z odobrenim tipom.
Preskusi v postopku odobritve tipa (v nadaljnjem besedilu: preskusi) se izvajajo na številu vzorcev, ki se določi z naslednjimi tabelami:
– vodomeri za hladno vodo
Tabela 5

----------------------------------------------------------------
Nazivni pretok Q3 (m3/h)             Najmanjše število vodomerov 
                                     za preskus
----------------------------------------------------------------
Q3 < / = 160                         3
160 < Q3 < / = 1600                  2
1600 < Q3                            1
----------------------------------------------------------------

– vodomeri za vročo vodo
Tabela 6

----------------------------------------------------------------
Največji pretok Q4 (m3/h)            Najmanjše število vodomerov 
                                     za preskus
----------------------------------------------------------------
Q4 < / = 200                         3
200 < Q4 < / = 2000                  2
2000 < Q4                            1
----------------------------------------------------------------

Organ za ugotavljanje skladnosti lahko po potrebi določi večje število vzorcev, kot je navedeno v tabelah 5 in 6.

Preskus za vodomere za hladno vodo se izvede pri naslednjih pretokih:
najmanj dve meritvi pri vsaki od naslednjih vrednosti:
– med Q1 in 1,1 Q1;
– med 0,5 (Q1 + Q2) in 0,55 (Q1 + Q2), če je Q2/Q1 > 1,6;
– med Q2 in 1,1 Q2;
– med 0,33 (Q2 + Q3) in 0,37 (Q2 + Q3);
– med 0,67 (Q2 + Q3) in 0,74 (Q2 + Q3);
– med 0,9 Q3 in Q3;
– med 0,95 Q4 in Q4.
Preskusi se izvedejo pri temperaturi (20 ± 5) ˚C.
Ugotovljeni pogrešek v vseh opazovanih točkah ne sme biti večji od največjega dopustnega pogreška iz 8. člena tega pravilnika.
Če je pogrešek na enem ali več vzorcih vodomera večji od največjega dopustnega pogreška samo pri eni izmed vrednosti pretoka, je treba preskus ponoviti. Celotni preskus se šteje za uspešnega, če sta dva od treh rezultatov znotraj vrednosti največjega dopustnega pogreška in če je aritmetična srednja vrednost treh rezultatov manjša ali kvečjemu enaka vrednosti največjega dopustnega pogreška.
Druge podrobnosti in pogoji preskusa, kot so:
– namestitev vodomera (vodoravno ali navpično),
– potrebna vrednost tlaka na izhodu vodomera,
– trajanje izpostavljenosti povečanemu tlaku,
– meritvi padca tlaka glede na vrednost pretoka in
– časovno razmerje med delovanjem in mirovanjem pri prekinjevalnih preskusih,
so določeni v točki 6.2 OIML R 49-1.

Preskus za vodomere za vročo vodo se izvede pri naslednjih pretokih:
najmanj dve meritvi pri vsaki od naslednjih vrednosti:
– med Q1 in 1,1 Q1;
– med Q2 in 1,1 Q2;
– med 0,225 Q4 in 0,25 Q4;
– med 0,45 Q4 in 0,5 Q4;
– med 0,9 Q4 in Q4.
Preskusi se izvedejo pri temperaturi vode, ki je v neposredni bližini sredine nazivnega temperaturnega delovnega območja.
Ugotovljeni pogrešek v vseh opazovanih točkah ne sme biti večji od največjega dopustnega pogreška iz 8. člena tega pravilnika.
Če je pogrešek na enem ali več vzorcih vodomera večji od največjega dopustnega pogreška samo pri eni izmed vrednosti pretoka, je treba preskus ponoviti. Celotni preskus se šteje za uspešnega, če sta dva od treh rezultatov znotraj vrednosti največjega dopustnega pogreška in če je aritmetična srednja vrednost treh rezultatov manjša ali kvečjemu enaka vrednosti največjega dopustnega pogreška.
Druge podrobnosti in pogoji preskusa, kot so:
– namestitev vodomera (vodoravno ali navpično),
– srednja temperatura vode pri preskusu,
– potrebna vrednost tlaka na izhodu vodomera,
– trajanje izpostavljenosti povečanemu tlaku v bližini najvišje dopustne temperature,
– meritvi padca tlaka glede na vrednost pretoka,
– časovno razmerje med delovanjem in mirovanjem pri prekinjevalnih preskusih in merila za presojo, ali se redne overitve lahko izvajajo tudi s hladno vodo,
so določeni v 11. točki OIML R 72.

Preskusna oprema mora izpolnjevati naslednje bistvene zahteve:
1. pri vodomerih za hladno vodo:
– skupna merilna negotovost za potrebe izvajanja preskusov tipa mora biti manjša od 0,3%,
– skupna merilna negotovost za potrebe izvajanja rednih overitev mora biti manjša ali enaka 0,4%.
2. pri vodomerih za vročo vodo:
– skupna merilna negotovost za potrebe izvajanja tipskih preskusov mora biti manjša ali enaka 0,3%,
– skupna merilna negotovost za potrebe izvajanja rednih overitev mora biti manjša ali enaka 0,6%.

Število vzorcev vodomerov z elektronskimi kontrolnimi napravami se določi po tabelah iz 24. člena tega pravilnika. Dodatno je treba:
– preveriti konstrukcijsko izvedbo; podrobnosti preskusa so določene v točki 6.2.11.1 OIML R 49-1,
– opraviti dodatni funkcionalni preskus; podrobnosti preskusa so določene v točki 6.2.11.2 OIML R 49-1.
Na vodomerih z elektronskimi pomožnimi napravami, vendar brez kontrolnih naprav, je poleg preverjanj in preskusov iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka tega člena treba opraviti še dodatne preskuse, za katere je treba predložiti pet istovetnih vzorcev vodomerov. Najmanj eden od predloženih vzorcev mora uspešno prestati vse dodatne meroslovne preskuse iz 27. člena tega pravilnika.

Dodatni preskusi za vodomere z elektronskimi pomožnimi napravami obsegajo:
– toplotni preskus v odsotnosti kondenzacije,
– nizkotemperaturni preskus,
– ponavljajoči toplotni preskus v pogojih kondenzacije,
– preskus s spreminjanjem napajalne napetosti za vodomere z zunanjim napajanjem in z baterijskim napajanjem,
– preskus v prisotnosti periodičnih ali naključnih mehanskih vibracij,
– preskus pri kratkotrajnih zniževanjih napajalne napetosti,
– preskus v pogojih vsiljenih električnih motenj,
– preskus v pogojih elektrostatičnih razelektritev in
– preskus občutljivosti na visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja.
Podrobni opisi preskusov so določeni v prilogi A OIML R 49-1.

Prva overitev vodomera za hladno ali vročo vodo vključuje:
– ugotavljanje skladnosti vodomera z odobrenim tipom,
– merjenje pogreškov najmanj pri naslednjih pretokih:
– med Q1 in 1,1 Q1,
– med Q2 in 1,1 Q2,
– med 0,9 Q3 in Q3.
Če je v certifikatu o odobritvi tipa tako določeno, se izvedejo meritve tudi v dodatnih točkah znotraj območja pretokov. V vseh točkah morajo biti pogreški znotraj meja največjih dopustnih pogreškov iz 8. člena tega pravilnika.
Meritve se izvedejo pri temperaturi vode:
– 20 ±10 ˚C za vodomere za hladno vodo,
– 50 ± 10 ˚C za vodomere za vročo vodo.

Redne overitve se izvedejo pri enakih pogojih kot prve overitve.
Izjemoma se vodomeri za vročo vodo lahko pri rednih overitvah preskušajo tudi s hladno vodo, če je bilo v certifikatu o odobritvi tipa tako določeno.
Odločitev o tem, ali je vodomer za vročo vodo dovoljeno overjati tudi s hladno vodo, temelji na rezultatih meritev za vodomere za vročo vodo iz 24. člena tega pravilnika.
Rok za redne overitve vodomerov je 5 let.

Vodomeri, ki so v uporabi na dan uveljavitve tega pravilnika in imajo veljavno odobritev tipa in prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za vodomere (Uradni list SFRJ, št. 51/86), se lahko še naprej dajejo v redno overitev, če izpolnjujejo zahteve glede največjega dopustnega pogreška iz 8. člena tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za vodomere (Uradni list SFRJ, št. 51/86).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.