Na podlagi prvega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

Ta pravilnik določa bistvene in posebne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merilniki časa vožnje in prevožene poti (v nadaljnjem besedilu: taksimetri), vgrajeni v motorno javno vozilo (v nadaljnjem besedilu: taksi), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, rok redne overitve in način označevanja.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-39.

Šteje se, da taksimeter, ki izpolnjuje zahteve standarda SIST EN 50148, izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika.
Standardi, ki so navedeni v tem pravilniku, se hranijo in so na voljo pri slovenskem nacionalnem organu za standarde.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. “taksimeter” je merilni instrument, zasnovan za vgradnjo v taksi, ki na podlagi prevožene poti, najetja in tarife izračunava in prikaže znesek, ki ga je treba plačati za vožnjo;
2. “konstanta ‘k’ taksimetra” je karakteristična veličina, ki predstavlja število signalov, ki jih mora taksimeter prejeti, da pravilno kaže prevoženo pot enega kilometra. Konstanta “k” je izražena v impulzih na kilometer (imp/km);
3. “dejanski obseg ‘I’” kolesa taksija, ki neposredno ali posredno poganja taksimeter, je razdalja, ki jo taksi prevozi v enem celem vrtljaju svojega kolesa. Če taksimeter poganjata dve povezani kolesi, je dejanski obseg izraženo povprečje dejanskega obsega teh koles, v milimetrih;
4. “koeficient ‘w’” vozila je veličina, ki predstavlja število signalov, ki se prenašajo iz ustrezne sestavne naprave vozila na taksimeter in ustrezajo prevoženi poti enega kilometra. Koeficient “w” je izražen v impulzih na kilometer (imp/km);
5. “prilagoditvena naprava (adapter)” je naprava, ki karakteristični koeficient “w” taksija prilagaja konstanti “k” taksimetra;
6. “standardni preskusni pogoji za taksi” so preskusni pogoji za določanje karakterističnega koeficienta “w” in so izpolnjeni, če:
– je taksi obremenjen z maso približno 150 kg, kar ustreza masi dveh odraslih oseb, vključno z voznikom,
– so kolesa taksija gnana na preskusni napravi z lastnim pogonom s hitrostjo 40 km/h ± 5 km/h. Ta preskus se lahko izvede tudi pri vožnji na ravni in enakomerni površini ter naravnost s hitrostjo 40 km/h ± 5 km/h v dolžini najmanj 1 000 m,
– imajo pnevmatike na kolesu oziroma kolesih, ki poganjajo taksimeter, isti dejanski obseg “I” kot kolesa, uporabljena pri določitvi karakterističnega koeficienta “w”,
– tlak v pnevmatikah ustreza določilu proizvajalca in
– so pnevmatike obrabljene v okviru predpisanih mej;
7. “motnja” je vplivna veličina, ki ponavadi ne sestavlja delovnih pogojev instrumenta, za katerega so predpisane vrednosti in zahteve za zmogljivost;
8. “elektronska oznaka” je podatek ali funkcija programske opreme, ki omogoča identifikacijo veljavnih podatkov ob overitvi taksimetra.

Taksimeter mora biti zasnovan tako, da uspešno prestane preskuse, določene v točkah 10.4, 10.5, 10.7, 10.8, 10.9 in 10.10 standarda SIST EN 50148.
Taksimeter mora biti zasnovan tako, da je odporen proti elektromagnetnim motnjam, kot je to določeno v točki 11.1 standarda SIST EN 50148.
Kadar so prisotne elektromagnetne motnje, mora biti izpolnjena zahteva po največjih dopustnih pogreških iz 1. točke drugega odstavka 7. člena tega pravilnika.
Taksimeter in njegove dodatne naprave morajo biti zasnovani tako, da pravilno vgrajeni in vzdrževani in uporabljani po navodilih proizvajalca ohranijo stabilnost svojih meroslovnih lastnosti v celotnem obdobju uporabe.
Zasnova taksimetra in njegovih dodatnih naprav mora v največji možni meri zmanjševati učinek morebitne hibe, ki bi povzročila netočen merilni rezultat, če prisotnost take hibe ni očitna oziroma je z drugimi napravami ni mogoče enostavno in z lahkoto preveriti.
Na lastnosti taksimetra ne smejo vplivati priključitev druge naprave, lastnost te priključene naprave ali daljinska naprava, ki s taksimetrom komunicira.

Taksimeter mora biti zasnovan za merjenje naslednjih parametrov:
– prevožene poti,
– trajanja vožnje in
– časovnega obdobja, v katerem je bila hitrost vozila pod določeno mejno vrednostjo.
Mejna vrednost hitrosti mora biti nastavljiva, nastavitev pa mora biti mogoče zavarovati.
Poleg naprav, ki so potrebne za izvedbo meritev iz prvega odstavka tega člena, mora imeti taksimeter še naslednje dodatne naprave:
– vmesnik za tiskalnik ali vgrajen tiskalnik,
– uro v realnem času in
– napravo za izmenjavo podatkov s centralno napravo.
Delovanje dodatnih naprav mora biti mogoče onemogočiti in zavarovati.

Taksimeter mora biti sposoben izračunavati voznino na podlagi parametrov:
– iz prve in druge alinee prvega odstavka 5. člena tega pravilnika in
– iz prve in tretje alinee prvega odstavka 5. člena tega pravilnika.
Delovanje načinov izračunavanja mora biti mogoče onemogočiti in zavarovati.

Taksimeter mora biti mogoče nastaviti na konstanto “w” taksija, v katerega bo vgrajen, nastavitev pa zavarovati.
Pod naznačenimi obratovalnimi pogoji merilni pogreški taksimetra ne smejo prekoračiti naslednjih vrednosti največjih dopustnih pogreškov:
1. pri novem, obnovljenem ali popravljenem:
– za pretečeni čas: ± 0,1%,
– za prevoženo pot: ± 0,2%,
– za izračun voznine: ± 0,1%.
2. po vgradnji in v uporabi:
– za pretečeni čas: ± 2%,
– za prevoženo pot: ± 1%.

Ob zmanjšanju enosmernega napajanja na vrednost, ki je pod spodnjo obratovalno mejo, ki jo navede proizvajalec, mora taksimeter:
– shraniti in prikazati vrednost voznine v trenutku izpada napajanja in se povrniti v položaj “prost” ali
– ohraniti svoje merilne funkcije in še naprej delovati skladno z največjimi dopustnimi pogreški, dokler ne shrani in prikaže vrednosti voznine in se povrne v položaj “prost”.

Taksimeter mora stalno kazati voznino v realnem času.
Če je v voznino vključen fiksni znesek, mora biti ta iz prikazane voznine izključen. Vendar pa lahko taksimeter v takem primeru začasno prikaže vrednost voznine vključno s fiksnim zneskom.
Če se voznina izračunava na način iz prve alinee prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, ima taksimeter lahko dodaten način prikazovanja, ki kaže samo prevoženo pot in trajanje potovanja v realnem času.
Vse vrednosti, ki so prikazane potniku, morajo biti jasno čitljive pri dnevni svetlobi in ponoči.
Če je mogoče na končni znesek voznine vplivati z izbiro načina delovanja iz predprogramirane nastavitve ali s prosto nastavitvijo podatkov, mora biti mogoče zavarovati nastavitve taksimetra in vnesene podatke.

Taksimeter mora biti opremljen s seštevalniki naslednjih vrednosti:
– parametrov iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika in
– voznine.
Seštete vrednosti morajo vključevati vrednosti, shranjene ob izpadu napajanja, skladno s 6. členom tega pravilnika
Če je taksimeter odklopljen od napajanja, mora seštete vrednosti obdržati najmanj šest mesecev.

Tarife, strukture tarife ali načina izračunavanja voznine pri delujočem taksimetru ne sme biti mogoče spreminjati, razen ob avtomatskih spremembah, ki jih izvede števec sam na podlagi:
– parametrov iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika in
– ure v dnevu ali dneva v tednu, če je taksimeter opremljen z uro v realnem času.

Priključitev taksimetra na taksi, v katerega je vgrajen, mora biti mogoče zavarovati, kot je to določeno v točki 8.1 standarda SIST EN 50148.
Taksimeter in pripadajoča navodila za vgradnjo, ki jih določi proizvajalec, morajo pri taksimetru, vgrajenem po navodilih proizvajalca, onemogočati zlonamerne spremembe merilnega signala, ki označuje prevoženo pot.
Taksimeter mora biti zasnovan tako, da lahko ob normalni uporabi eno leto brez naravnavanja izpolnjuje zahteve za največje dopustne pogreške.

Za dodatne naprave iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika, katerih delovanje v okviru postopka ugotavljanja skladnosti ni bilo onemogočeno in zavarovano, veljajo naslednje dodatne zahteve:
1. za tiskalniški vmesnik ali vgrajeni tiskalnik:
– če tiskalnik ni priključen ali če tiskanje iz drugih razlogov ni mogoče, delovanje taksimetra ne sme biti mogoče;
2. za uro v realnem času:
– možnost naravnavanja ure v dnevu mora biti omejena na 2 minuti na teden. Preklop na poletni oziroma zimski čas mora biti avtomatski;
3. za napravo za izmenjavo podatkov:
– prenos podatkov, določenih s tem pravilnikom, iz taksimetra v centralni sistem mora biti mogoč samo, če taksimeter med prenosom varuje podatke pred vsakršnim poseganjem.
– za prenos podatkov, določenih s tem pravilnikom, iz centralnega sistema v taksimeter veljata naslednji zahtevi:
– pravilnost sprejema podatkov v taksimetru mora biti preprosto preveriti,
– taksimeter mora centralnemu sistemu posredovati dokaz o pravilnem sprejemu podatkov.

Z vrednostmi za prevoženo pot in pretečeni čas, ki so prikazane ali natisnjene skladno z zahtevami tega pravilnika, se uporabljata naslednji enoti:
– za prevoženo pot: kilometer
– za pretečeni čas: minuta.

Napisi in oznake na taksimetru in dodatnih napravah morajo biti v slovenskem jeziku.
Taksimeter mora imeti na številčnici taksimetra ali na posebni napisni ploščici čitljivo in neizbrisno zapisane naslednje podatke:
1. splošne oznake in oznake identifikacije:
– oznako tipa, ki jo določi proizvajalec,
– serijsko številko in leto proizvodnje,
– firmo in znak proizvajalca,
– uradno oznako odobritve tipa in
– konstanto “k” taksimetra, ki ji sledi simbol imp/km, podano z relativno točnostjo, ki ni manjša od 0,2%;
V certifikatu o odobritvi tipa merila se lahko posebej določijo še dodatni napisi na taksimetru.
2. druge dodatne oznake, za katere veljajo naslednje zahteve:
– opis prikazanih vrednosti mora biti napisan čitljivo in nedvoumno,
– ime ali simbol denarne enote mora biti izpisan poleg prikaza voznine, če se ime ali simbol ne prikaže neposredno na prikazovalni enoti, in
– razmerje adapterja “k/w” ali karakteristični koeficient “w” vozila mora biti prikazan na ohišju adapterja ali njegovi napisni ploščici ali v tehnični dokumentaciji taksimetra.

Taksimeter in njegove dodatne naprave morajo biti zaščiteni pred nepooblaščenimi in nedovoljenimi posegi, ki vplivajo na njihovo delovanje.
Sestavni deli taksimetra in pripadajoče dodatne naprave, na katerih morajo biti predvidena mesta za izvedbo mehanske zaščite z žigi oziroma oznakami, so:
– ohišje taksimetra,
– deli taksimetra, ki omogočajo komunikacijo z zunanjimi napravami,
– ohišje adapterja,
– ohišje dodatne naprave, ki omogoča ponovitev določenih stanj taksija (npr.: prost, zaseden, označba tarife), če je ta vgrajena v taksi,
– ohišje stikala napajalnega dela taksimetra,
– mehanske ali električne naprave, ki tvorijo povezave med vhodom taksimetra in pripadajočimi deli na vozilu, ki tvorijo funkcionalno celoto merilnega sistema,
– priključki električnih povezav vključno z električnimi napajanji taksimetra in dodatnih naprav in
– mesto za pritrditev predpisanih overitvenih oznak.
Zaščite iz prejšnjega odstavka morajo biti izvedene tako, da dostop do posamezne zaščitene naprave ni mogoč, ne da bi se žig poškodoval.
V certifikatu o odobritvi tipa merila se podrobno določijo mesta, in če je potrebno, tudi način izvedbe žigov oziroma zaščitnih oznak. Žigi morajo biti nameščeni tako, da označevanje ne vpliva na meroslovne lastnosti taksimetra in njegovih dodatnih naprav.
Na taksimetru mora biti predvideno mesto za označevanje s predpisanimi overitvenimi oznakami tako, da je overitvena oznaka lahko namestljiva in vidljiva.

Programska oprema taksimetra, ki omogoča nastavitve taksimetra, vnos podatkov in prenos podatkov v centralni sistem, mora biti preprosto razpoznavna na izpisni enoti in je lahko varovana pred vsakršnimi posegi tudi z elektronskimi zaščitnimi oznakami, kot je določeno v točki 8.2 standarda SIST EN 50148.
Evidenca posegov mora biti na voljo dovolj časa oziroma najmanj za čas, ki je enak dvakratnemu roku overjanja.

Programska oprema taksimetra mora zagotoviti celovitost naslednjih varovanih parametrov:
– vsake tarife,
– prilagoditve taksimetra na taksi,
– delovanja taksimetra in
– programske opreme za delovanje taksimetra.
Vsaka neskladnost shranjenih vrednosti parametrov in nastavljenih vrednosti, ugotovljena pri overitvi taksimetra, pomeni neveljavno elektronsko zaščitno oznako, čemur sledi razveljavitev oziroma zavrnitev overitve taksimetra.

Za taksimeter in njegove dodatne naprave, ki se ne uporabljajo samostojno, je obvezna odobritev tipa merila, ki ji sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom.

Zahtevi za odobritev tipa merila je treba poleg splošnih predpisanih podatkov priložiti tudi navodilo za identifikacijo programske opreme in vgradni načrt taksimetra vključno z njegovimi dodatnimi napravami.
Preskus tipa merila se izvede na treh primerkih taksimetra in njegovih dodatnih naprav, ki jih je vložnik dolžan dostaviti izvajalcu preskusa tipa merila.
Največji dopustni pogreški taksimetra ne smejo preseči mejnih vrednosti pogreškov iz 1. točke drugega odstavka 7. člena tega pravilnika.
Vrste preskusov in načini preskušanja, potrebni za preskus tipa merila, so navedeni v standardu SIST EN 50148.
V certifikatu o odobritvi tipa merila se podrobno navedejo sestava in pogoji za vgradnjo taksimetra in njegovih dodatnih naprav, način označevanja z overitvenimi oznakami ter način varovanja z elektronskimi oznakami, če so take oznake predvidene.

Prva overitev taksimetra pomeni pregled delovanja novega, obnovljenega ali popravljenega taksimetra in ugotovitev njegove skladnosti z odobrenim tipom in zahtevami tega pravilnika. Prva overitev se izvede v treh stopnjah.

Prva stopnja prve overitve se izvede na taksimetru pred vgradnjo v taksi. Največji dopustni pogreški pri pregledu na prvi stopnji ne smejo prekoračiti mejnih vrednosti pogreškov iz 1. točke drugega odstavka 7. člena tega pravilnika.
V postopku prve stopnje prve overitve se izvedejo najmanj:
– pregled zahtev za prvo overitev,
– identifikacija taksimetra,
– identifikacija programske opreme, ki je vgrajena v taksimeter,
– identifikacija in ugotovitev veljavnosti zaščitnih in overitvenih oznak skladno s certifikatom o odobritvi tipa merila,
– preskusi, s katerimi se ugotovi skladnost z največjimi dopustnimi pogreški, in
– namestitev oznake za delno prvo overitev v obliki žiga in v obliki nalepke ter skladno s certifikatom o odobritvi tipa merila.

Druga stopnja prve overitve vključuje postopek vgradnje taksimetra in njegovih sestavnih delov v taksi ter ustrezne nastavitve parametrov. Pod nastavitve parametrov se šteje tudi nastavitev tarife. Postopek vgradnje in nastavitev tarife izvede pristojni organ za vgradnjo taksimetra.
Organ, ki je pristojen za vgradnjo taksimetra, je tista pravna ali fizična oseba, ki ima vsa potrebna pooblastila proizvajalca za poseg v taksimeter in njegove dodatne naprave ter ima sklenjeno pogodbo z izvajalcem overitev za posege v taksimeter in njegove sestavne dele.
Po opravljenem posegu iz prejšnjega odstavka pristojni organ za vgradnjo taksimetra izda zapisnik o vgradnji in nastavitvi parametrov taksimetra, ki ga mora voznik taksija stalno hraniti v vozilu za namene meroslovnega nadzora.
Zapisnik iz prejšnjega odstavka mora poleg splošnih podatkov o vložniku vsebovati tudi:
– datum vgradnje in nastavitve parametrov taksimetra,
– tip in model ter serijsko številko taksimetra,
– uradno oznako odobritve tipa merila,
– identifikacijo vozila vključno z registrsko številko,
– mere pnevmatik,
– identifikacijo uporabnika taksimetra,
– identifikacijo organa, pristojnega za vgradnjo taksimetra in njegovih sestavnih delov,
– datum določitve koeficienta “w” in prilagoditve na taksimeter,
– identifikacijo vgrajene verzije programske opreme taksimetra,
– elektronsko zaščitno oznako nastavljenih parametrov in
– opis nastavljenih tarif.
Kadar je zaščitna oznaka elektronska, mora izvajalec overitve za vsak poseg zapisati zadnje vrednosti števca in programiranih parametrov.

Tretja stopnja prve overitve se izvede po vgradnji taksimetra in njegovih dodatnih naprav v taksi. Tretja stopnja prve overitev zajema pregled delovanja taksimetra in njegovih dodatnih naprav kot celote, s katerim se ugotovi, ali pogoji vgraditve taksimetra in njegovih sestavnih delov omogočajo pravilno uporabo in izpolnjevanje zahtev tega pravilnika. Pregled se izvede v standardnih preskusnih pogojih taksija.
Največji dopustni pogreški pri tretji stopnji prve overitvene ne smejo prekoračiti mejnih vrednosti iz 2. točke drugega odstavka 7. člena tega pravilnika.
V postopku tretje stopnje prve overitve se izvede najmanj pregled:
– obveznih napisov in zapisov na taksimetru in njegovih dodatnih napravah,
– zaščitnih in overitvenih oznak iz prve stopnje prve overitve,
– povezav taksimetra z njegovimi dodatnimi napravami,
– vgrajene verzije programske opreme taksimetra skladno s certifikatom o odobritvi tipa merila,
– elektronske zaščitne oznake nastavljenih parametrov,
– tlaka v pnevmatikah, ki mora ustrezati določilu proizvajalca, in
– obrabljenosti pnevmatik, ki morajo biti v okviru predpisanih mej;
poleg tega pa se izvedejo še:
– preskusi, ki obsegajo preskus taksimetra pri vsaki nastavljeni tarifi ob upoštevanju največjih dopustnih pogreškov pri tretji stopnji prve overitve,
– namestitev overitvene oznake prve overitve skladno s certifikatom o odobritvi tipa merila.
Tretja stopnja prve overitve se izvede po vsaki prvi ali ponovni vgradnji v taksi novega, obnovljenega ali popravljenega taksimetra.
Če se overitev merila zavrne, se v zapisniku o postopku overitve navedejo razlogi za zavrnitev.

Za taksimetre in njegove dodatne naprave so obvezne redne in izredne overitve. Zahtevi za redno ali izredno overitev je treba poleg splošnih predpisanih podatkov priložiti zapisnik o vgradnji in nastavitvi parametrov taksimetra s podatki o zadnjih nastavitvah parametrov taksimetra.
Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka je treba priložiti še naslednje podatke:
1. za redne overitve:
– identifikacijo izvajalca overitve in
– datum izvedene overitve;
2. za izredne overitve:
– namen in opis posega.
V primeru zavrnitve redne oziroma izredne overitve izvajalec overitve zapiše vzrok zavrnitve v zapisnik o postopku overitve in v zapisniku na predvidenem mestu označi: “skladnost ni potrjena”.

Redna overitev se izvede na vgrajenem in z zaščitnimi oznakami zavarovanem taksimetru in njegovih sestavnih delih ter z upoštevanjem standardnih preskusnih pogojev za taksi.
V postopku redne overitve se izvede najmanj pregled:
1. prisotnosti in celovitosti:
– obveznih napisov in zapisov na taksimetru in njegovih dodatnih napravah,
– zaščitnih oznak in
– overitvenih oznak predhodne overitve;
2. celovitosti:
– povezav taksimetra z njegovimi vgrajenimi dodatnimi napravami,
– šifre ali podpisa vgrajene verzije programske opreme taksimetra,
– vgrajene verzije programske opreme taksimetra,
– skladnosti povezav taksimetra in njegovih vgrajenih sestavnih delov skladno s certifikatom o odobritvi tipa merila,
– preskusov, ki obsegajo preskus taksimetra ob upoštevanju največjih dopustnih pogreškov iz 2. točke drugega odstavka 7. člena tega pravilnika,
– meritev dejanskega obsega pnevmatik koles in preveritev njihove ustreznosti glede na zahteve vgradnje taksimetra v taksi in določen koeficient “w” in
– namestitev overitvene oznake redne overitve skladno s certifikatom o odobritvi tipa merila.

Izredna overitev se izvede po vsakem posegu v taksimeter ali njegove sestavne dele, ki povzročijo poškodbo zaščitnih ali overitvenih oznak, ter po vsaki spremembi tarife.
Postopek izredne overitve je enak postopku prve overitve. Po izvedenem pregledu se namestijo overitvene oznake redne overitve skladno s certifikatom o odobritvi tipa merila in upoštevanjem največjih dopustnih pogreškov iz 2. točke drugega odstavka 7. člena tega pravilnika.
Postopek izredne overitev je enak postopku tretje stopnje prve overitve.

Rok redne overitve za taksimetre je 1 leto.

Taksimetri, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za taksimetre (Uradni list SFRJ, št. 9/85), se smejo dati v prvo overitev po tem pravilniku do izteka roka veljavnosti odločbe ali certifikata o odobritvi tipa merila oziroma najdlje do 31. decembra 2010.

Taksimetri, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za taksimetre (Uradni list SFRJ, št. 9/85 in Uradni list RS, št. 22/00), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev, če glede največjih dopustnih pogreškov izpolnjujejo zahteve iz 2. točke drugega odstavka 7. člena tega pravilnika.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za taksimetre (Uradni list SFRJ, št. 9/85).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.