Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih za hranjenje tekočin (v nadaljnjem besedilu: AMN), način označevanja, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-45-R85.
2. člen
Nivo tekočine v rezervoarju, izmerjen z AMN, se uporablja kot osnovni parameter, na podlagi katerega se s pomočjo preračunske tabele za prostornino določi prejeta, vsebovana ali izdana količina tekočine v rezervoarju.
3. člen
AMN je sestavljen iz elementa za posredno ali neposredno detekcijo nivoja, pretvornika in kazalne naprave.
4. člen
Šteje se, da AMN, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 85 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 85), izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika.
Sklicevanje na mednarodna priporočila OIML izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale).
Mednarodno priporočilo OIML v francoskem jeziku in prevod v angleškem jeziku sta dosegljiva na Uradu RS za meroslovje.
5. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– »zgornja referenčna točka« je točka na navpični merilni osi, glede na katero se meri višina praznega prostora v rezervoarju (razdalja od proste gladine tekočine do zgornje referenčne točke);
– »merilna točka na dnu rezervoarja« je presek navpične merilne osi z zgornjo površino plošče na dnu rezervoarja ali s spodnjo notranjo površino rezervoarja, če le-ta na dnu nima plošče;
– »referenčna višina« je razdalja med zgornjo referenčno točko in merilno točko na dnu rezervoarja;
– »spodnja referenčna ravnina« je zgornja površina plošče na dnu rezervoarja ali spodnja notranja površina rezervoarja, če le-ta na dnu nima plošče.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
6. člen
Referenčne pogoje določi proizvajalec.
Praviloma veljajo za referenčne pogoje naslednje vrednosti referenčne temperature:
– 15 ˚C za nafto in naftne proizvode,
– 20 ˚C za druge tekočine.
Za normalne obratovalne pogoje velja:
– za temperaturo območje med – 25 ˚C in 40 ˚C,
– za gostoto: referenčna gostota ± 200 kg/m3 za tekočine z gostoto večjo od 600 kg/m3 in referenčna gostota ±75 kg/m3 za tekočine z gostoto enako ali manjšo od 600 kg/m3.
7. člen
AMN mora kazati merilni rezultat v dovoljenih dolžinskih enotah. V neposredni bližini merilnega rezultata mora biti zapisano ime ali simbol enote.
8. člen
Razdelek skale ne sme biti večji kot 1 mm. Pri analognem kazanju razdelek skale ne sme biti manjši od 1 mm.
9. člen
Največji dopustni pogrešek nevgrajenega AMN pri referenčnih pogojih je ± 0,02% ustreznega nivoja proste gladine tekočine, vendar ne manj kot 2 mm.
Največji dopustni pogrešek pri merjenju razlike med dvema nivojema z nevgrajenim AMN pri referenčnih pogojih je ± 0,04% te razlike, vendar ne manj kot 2 mm.
10. člen
Občutljivost AMN mora biti takšna, da sprememba nivoja tekočine za 2 mm povzroči spremembo kazanja AMN za najmanj 1 mm.
11. člen
Nepovratnost (histereza) AMN pri spremembi smeri gibanja elementa za detekcijo nivoja tekočine ne sme biti večja od 1 mm.
12. člen
Absolutna vrednost spremembe referenčne višine zaradi vpliva vplivnih veličin ne sme biti večja od 0,02%.
13. člen
Zahteve 7. do 12. člena tega pravilnika se nanašajo na nevgrajen AMN pri referenčnih pogojih.
14. člen
AMN mora stalno ali na zahtevo kazati trenutno višino nivoja tekočine glede na spodnjo referenčno točko pri stabilnih pogojih.
Kazanje mora biti enostavno dostopno in jasno berljivo.
15. člen
Največji dopustni pogreškek kazanja višine nivoja vgrajenega AMN pri normalnih obratovalnih pogojih je ± 0,04% ustrezne višine polnjenja, vendar ne manj kot 2 mm.
Največji dopustni pogrešek pri merjenju razlike med dvema nivojema z vgrajenim AMN pri normalnih obratovalnih pogojih je ± 0,04% te razlike, vendar ne manj kot 2 mm.
16. člen
Če so merilni rezultati prikazani ali izpisani na več mestih, morajo vsi izpolnjevati zahteve iz prejšnjega člena tega pravilnika. Razlika med poljubnima kazanjema ali izpisoma ali med kazanjem in izpisom ne sme biti večja od 1 mm.
17. člen
Zahteve 14. do 16. člena tega pravilnika se nanašajo na AMN, vgrajen v rezervoar, pri normalnih obratovalnih pogojih.
18. člen
Elektronsko avtomatsko merilo nivoja (v nadaljnjem besedilu: EAMN) mora biti načrtovano in izdelano tako, da pri normalnih obratovalnih pogojih glede največjih dopustnih pogreškov izpolnjuje zahteve 15. člena tega pravilnika.
19. člen
EAMN mora biti načrtovan in izdelan tako,
– da ob motnji ne pride do večjih napak pri kazanju merilnega rezultata ali
– da naprava za preverjanje odkrije večjo napako v kazanju merilnega rezultata in se nanjo odzove.
20. člen
EAMN mora trajno izpolnjevati zahtevo iz prejšnjega člena tega pravilnika.
III. TEHNIČNE ZAHTEVE
21. člen
AMN, nameščen na vrh rezervoarja, mora biti pritrjen na nosilno cev, če je absolutna vrednost spremembe višine rezervoarja zaradi popolne napolnjenosti s tekočino z gostoto 1000 kg/m3 večja od 0,02% višine rezervoarja.
Nosilna cev iz prvega odstavka mora biti pritrjena tako, da je absolutna vrednost njenega navpičnega premika glede na spodnjo referenčno ravnino manjša od 0,02% višine polnjenja.
22. člen
Element AMN za detekcijo nivoja tekočine mora biti načrtovan in izdelan tako, da vpliv vplivnih veličin v normalnih obratovalnih pogojih ne povzroči spremembe položaja elementa za detekcijo nivoja tekočine, katere absolutna vrednost je večja od 1 mm.
23. člen
Element za detekcijo nivoja tekočine mora biti postavljen v glavno odprtino za merjenje. Vsak del tega elementa mora biti najmanj 500 mm oddaljen od plašča rezervoarja.
Element za detekcijo nivoja tekočine mora biti postavljen tako, da ni medsebojnih vplivov zaradi ročnega merjenja, jemanja vzorcev in drugih opravil.
Element za detekcijo nivoja tekočine mora biti zaščiten tako, da je vpliv vrtincev ali valovanja tekočine na detekcijo nivoja zanemarljiv.
24. člen
Toplotna razteznost žice ali traku mora biti kolikor je mogoče kompenzirana s toplotno razteznostjo nosilca žice ali traku ali plašča rezervoarja.
25. člen
V normalnih obratovalnih pogojih mora biti vpliv razlike med masami odvite žice ali traku na različnih nivojih tekočine na merilni rezultat manjši od 1 mm.
IV. NAPISI IN OZNAKE
26. člen
Napisi in oznake na AMN morajo biti v slovenskem jeziku.
27. člen
AMN mora imeti na plošči kazalne naprave ali na posebni napisni ploščici čitljivo in neizbrisno zapisane naslednje podatke:
– firmo oziroma ime ali znak proizvajalca,
– serijsko številko in leto proizvodnje,
– oznako tipa in po potrebi tudi izvedbe, ki ju določi proizvajalec,
– uradno oznako odobritve tipa merila,
– identifikacijsko oznako rezervoarja, v katerega je vgrajen AMN,
– referenčno višino AMN in
– največjo in najmanjšo višino merjenja.
V. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
28. člen
Za AMN je obvezna odobritev tipa merila, ki ji sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom.
29. člen
K zahtevi za odobritev tipa merila za EAMN mora vložnik zahteve poleg prilog iz drugega odstavka 5. člena pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01) priložiti še naslednjo dokumentacijo:
a) tehnično dokumentacijo električne in elektronske strojne opreme,
b) tehnično dokumentacijo programske opreme, ki je potrebna za delovanje merila (če je vgrajena v merilo) in ki mora vključevati:
– opis programske opreme,
– opis podatkovnih komunikacij med podsestavi,
– podatke in navodila za identifikacijo programske opreme, vgrajene v merilo,
– pisno izjavo vložnika, da programska oprema, vgrajena v merilo, ne opravlja nobenih drugih funkcij, razen tistih, ki so določene v prvi alinei,
– opis načina zaščite programske opreme,
c) set epromov oziroma drugih sorodnih uporabljenih elektronskih elementov ali modulov (spominskih medijev) z naloženo programsko opremo merila.
30. člen
V postopku odobritve tipa merila se opravi preskus tipa merila, pri katerem se s pregledom vzorca tipa merila in dokumentacije ter s preskusi ugotavi, ali AMN izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, oziroma, če se zahteve nanašajo na vgrajeni AMN, ali je sposoben izpolnjevati zahteve iz tega pravilnika.
Za EAMN se s preskusom tipa merila ugotavlja tudi, ali izpolnjuje zahteve 18., 19. in 20. člena tega pravilnika. Primeri preskusov, s katerimi se ugotavlja, ali EAMN izpolnjuje zahteve 18., 19. in 20. člena tega pravilnika, so natančneje določeni v dodatku A OIML R 85.
31. člen
Prva overitev AMN se izvede v dveh stopnjah.
Prvo stopnjo prve overitve predstavljata pregled in preskus nevgrajenega AMN in vključuje:
– ugotavljanje skladnosti AMN z odobrenim tipom in
– meroslovni pregled AMN, s katerim se ugotavlja, ali AMN izpolnjuje meroslovne zahteve iz 7. do 12. člena tega pravilnika.
Drugo stopnjo prve overitve predstavljata pregled in preskus AMN, vgrajenega v rezervoar, in vključuje:
– ugotavljanje, ali referenčni pogoji AMN ustrezajo referenčnim pogojem rezervoarja,
– ugotavljanje, ali dejanski obratovalni pogoji ustrezajo obratovalnim pogojem, predvidenim za uporabo AMN in
– meroslovni pregled AMN, s katerim se ugotovi, ali AMN izpolnjuje meroslovne zahteve iz 14. do 16. člena tega pravilnika in tehnične zahteve iz III. poglavja tega pravilnika.
VI. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
32. člen
Za AMN so obvezne redne in izredne overitve. Rok za redno overitev AMN je 2 leti.
33. člen
Pri redni ali izredni overitvi AMN se ugotavlja, ali AMN pravilno deluje. Izvedejo se pregledi in preskusi iz tretjega odstavka 31. člena.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
34. člen
AMN, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za avtomatična merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih (Uradni list SFRJ, št. 76/90), se smejo dati v prvo overitev po tem pravilniku do izteka roka veljavnosti odločbe ali certifikata o odobritvi tipa merila oziroma najdlje do 31. decembra 2010.
AMN, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za avtomatična merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih (Uradni list SFRJ, št. 76/90), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev po tem pravilniku, če glede največjih dopustnih pogreškov izpolnjujejo zahteve iz 15. člena tega pravilnika.
35. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za avtomatična merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih (Uradni list SFRJ, št. 76/90).
36. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-6/02
Ljubljana, dne 12. marca 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
