Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Dušana Petroviča iz Prevalj na seji dne 21. marca 2002

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina in splošnih pogojih za dobavo in odjem plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 7/02 in 10/02) se sprejme.
2. Izvrševanje odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina in splošnih pogojih za dobavo in odjem plina iz distribucijskega omrežja se do končne odločitve zadrži.
3. V času učinkovanja zadržanja iz prejšnje točke Občina Prevalje ne sme nadaljevati s postopkom izbire izvajalca.
4. Začasno zadržanje iz druge točke začne učinkovati z vročitvijo tega sklepa Občini Prevalje.

1. Pobudnik z vlogo, ki jo je sicer naslovil kot ustavno pritožbo, izpodbija odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina in splošnih pogojih za dobavo in odjem plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: odlok o vlaganju javnega kapitala), s katerim naj bi bile kršene določbe 44. člena ustave, 24. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLS), 25. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in nasl. – v nadaljevanju: ZRLI) in 56. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. – v nadaljevanju ZGJS). Navaja, da je omrežje za distribucijo plina v javni lasti, da je skoraj v celoti že zgrajeno in da od leta 1984 dalje distribucijo plina v občini opravlja javno komunalno podjetje. Dalje navaja, da je občinski svet dne 13. 7. 2001 na 22. redni seji sprejel odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe in merilih za podelitev koncesije za distribucijo in dobavo zemeljskega plina ter graditev in upravljanje distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Prevalje (v nadaljevanju: odlok o podelitvi koncesije). Ker se z odlokom o podelitvi koncesije ni strinjal, je pobudnik pridobil ustrezno podporo volivcev in občinski svet je razpisal naknadni referendum. Občani so sprejeti odlok o koncesiji zavrnili. Pobudnik zatrjuje, da je občinski svet, ne glede na to, da ga referendumska odločitev zavezuje, nato sprejel izpodbijani odlok o vlaganju javnega kapitala, ki naj bi bil vsebinsko popolnoma enak, le da tokrat ne gre za podelitev koncesije, temveč za vlaganje javnega kapitala v osebe zasebnega prava. Meni, da gre za očitno zlorabo zakonsko dopustnega organiziranja javne gospodarske službe, saj naj bi občina ne vlagala javnega kapitala v osebo zasebnega prava, temveč naj bi od le-te pridobila denarna sredstva utemeljena kot odškodnino za uporabo strogo namensko zgrajene javne infrastrukture. Te stroške bo po mnenju pobudnika oseba zasebnega prava vključila v prodajno ceno plina kot nek nov element prodajne cene oziroma prikrit občinski davek. To naj bi pomenilo neenakost občanov pred aktom lokalne skupnosti.
Ustavnemu sodišču predlaga, naj zadrži izvrševanje izpodbijanega odloka do končne odločitve. Predlog utemeljuje z navedbo, da lahko z izvajanjem izpodbijanega odloka nastane zanj, ostale uporabnike in morebitno izbrano osebo zasebnega prava velika škoda, saj lahko postane odločba o izbiri pravnomočna.
2. Svoj pravni interes utemeljuje pobudnik s tem, da je bil pobudnik razpisa naknadnega referenduma o odloku o podelitvi koncesiji in udeleženec referenduma, ter z dejstvom, da je priključen na distribucijsko omrežje zemeljskega plina in naj bi ga zato organizacija obravnavane javne službe neposredno zadevala.
3. Občinski svet občine Prevalje v obširnem odgovoru na pobudo najprej oporeka pravnemu interesu pobudnika. Po njegovem mnenju način izvajanja gospodarske javne službe na pravico občanov, da jim občina zagotavlja oskrbo z zemeljskim plinom, ne vpliva oziroma vpliva le posredno. Dalje meni, da pobudnik zatrjevanih kršitev 44. člena ustave, 24. člena ZLS, 25. člena ZRLI in 56. člena ZGJS ni utemeljil. V zvezi s predlogom za začasno zadržanje nasprotni udeleženec navaja, da pobudnik ni navedel, katere težko popravljive škodljive posledice bi lahko nastale z izvajanjem izpodbijanega odloka, niti jih ni izkazal. Kolikor je imel pobudnik v mislih plačevanje prikritega občinskega davka iz bodoče cene plina, pojasnjuje, da organiziranje izvajanja gospodarske javne službe v drugi obliki kot doslej v ničemer ne spreminja dosedanjega načina financiranja, poleg tega pa višina cene plina še ni določena in zato pobudnik nastanka nepopravljive škode na bodočem, glede višine cene negotovem dejstvu, katerega reševanje bo predmet naknadnih postopkov, ne more utemeljevati.

4. V skladu z določbo 24. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Ta pa je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do spremembe njegovega pravnega položaja.
5. Pobudnik kot občan in uporabnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina glede vprašanja, na katerega od zakonsko predpisanih načinov se bo izvajala javna služba, ne izkazuje lastnega neposrednega pravnega interesa. Morebitna razveljavitev izpodbijanega odloka iz tega razloga ne bi privedla do spremembe njegovega pravnega položaja. Z navedbami, da gre za zlorabo zakonsko dopustnega načina organiziranja gospodarske javne službe, saj naj bi občina od osebe zasebnega prava hkrati pridobila nekakšno odškodnino za uporabo strogo namensko zgrajene javne infrastrukture, ki naj bi jo porabila v druge namene, ter s tem pripomogla k temu, da bo izvajalec moral te stroške všteti v prodajno ceno plina kot enega izmed elementov prodajne cene oziroma prikrit občinski davek, pobudnik izkazuje le ekonomski interes. Tak posredni finančni interes pa za izpodbijanje predpisa pred ustavnim sodiščem ne zadostuje (tako ustavno sodišče npr. v sklepu št. U-I-165/99 z dne 25. 11. 1999, OdlUS VIII, 269). Pač pa je Ustavno sodišče priznalo pravni interes pobudniku kot predlagatelju in udeležencu naknadnega referenduma o izpodbijanem odloku, čeprav ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje predpisa po vsebini. Pobudnik namreč zatrjuje, da mu je bila s sprejemom izpodbijanega odloka o vlaganju javnega kapitala kršena ustavna pravica iz 44. člena ustave, ker naj bi bil izpodbijani odlok o vlaganju javnega kapitala vsebinsko popolnoma enak odloku o podelitvi koncesije, s čimer naj bi občinski svet kršil odločitev volivcev (tudi njegovo) na naknadnem referendumu. Ker glede na določbe ZLS, odločitev volivcev na naknadnem referendumu zavezuje občinski svet tako, da do konca njegovega mandata ne sme sprejeti enakega predpisa, bi takšna trditev pobudnika, če bi se izkazala v nadaljevanju ustavnosodne presoje za resnično, pomenila kršitev postopka sprejemanja izpodbijanega odloka, pobudniku pa bi bilo onemogočeno učinkovito uresničevanje pravice, zagotovljene z 90. členom v zvezi s 44. členom ustave. Glede na to je ustavno sodišče pobudo za oceno izpodbijanega odloka sprejelo in ga bo v postopku odločanja presojalo predvsem z vidika morebitne kršitve 44. člena ustave.
6. Po določbi 39. člena ZUstS sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tudi tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega ali nezakonitega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijana določba sploh ne bi izvrševala.
7. Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvrševanje izpodbijanega odloka.
Škodljive posledice, ki bi nastale pobudniku, če bi se nadaljevalo izvrševanje izpodbijanega odloka, so v tem, da bi mu bilo onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravic iz 90. člena v zvezi s 44. členom ustave. Začasno zadržanje pa ne povzroča škodljivih posledic, saj bo do izbora osebe zasebnega prava oziroma sklenitve pogodbe o vlaganju javnega kapitala opravljal dejavnost dosedanji izvajalec.
8. Na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS je ustavno sodišče kot način izvršitve zadržanja izvrševanja odloka o vlaganju javnega kapitala določilo, da Občina Prevalje do končne odločitve v zadevi ne sme nadaljevati s postopkom izbire izvajalca, ker bi izbor privedel do položaja iz 7. točke te obrazložitve.

9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena, 39. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Prvo točko izreka je sprejelo soglasno. Drugo, tretjo in četrto točko izreka je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Škrk.