I. ODDELEK

                         SPLOŠNE DOLOČBE


                             1. člen

                       Opredelitev pojmov

V tem protokolu :

a) "izdelava" pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave,
vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

b) "material" pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali
del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

c) "izdelek" pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen
kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;

d) "blago" pomeni materiale in izdelke;

e) "carinska vrednost" pomeni vrednost, določeno v skladu s
Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII. člena Splošnega
sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski
vrednosti);

f) "cena franko tovarna" pomeni ceno, ki se plača za izdelek
franko tovarna proizvajalcu v Sloveniji ali v Litvi podjetju, v
katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če cena
vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse
notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu
pridobljenega izdelka;

g) "vrednost materialov" pomeni carinsko vrednost pri uvozu
uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne
da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v
Sloveniji ali v Litvi;

h) "vrednost materialov s poreklom" pomeni vrednost takih
materialov, kot so opredeljeni v točki g) in se smiselno
uporablja;

i) "dodana vrednost" pomeni ceno izdelka franko tovarna,
zmanjšano za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s
poreklom iz drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, ali, če
carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva
dokazljiva cena, plačana za materiale v Sloveniji ali v Litvi;

j) "poglavja" in "tarifne številke" pomenijo poglavja in tarifne
številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki
sestavlja Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak
blaga, ki se v tem protokolu navaja kot harmonizirani sistem ali
HS;

k) "uvrščen" se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v
določeno tarifno številko;

l) "pošiljka" pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu
prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem transportnem
dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali
če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;

m) "ozemlje" vključuje teritorialne vode.


                           II. ODDELEK

             OPREDELITEV POJMA "IZDELKI S POREKLOM"

                             2. člen

                         Splošne zahteve

1. Pri izvajanju tega sporazuma se ti izdelki štejejo za izdelke
s poreklom iz Slovenije:

a) izdelki, v celoti pridobljeni v Sloveniji v smislu 5. člena;

b) izdelki, pridobljeni v Sloveniji, ki vsebujejo materiale, ki
niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, če so bili taki
materiali zadosti obdelani ali predelani v Sloveniji v smislu 6.
člena;

2. Pri izvajanju tega sporazuma se ti izdelki štejejo za izdelke
s poreklom iz Litve:

a) izdelki, v celoti pridobljeni v Litvi v smislu 5. člena;

b) izdelki, pridobljeni v Litvi, ki vsebujejo materiale, ki niso
bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, če so bili taki
materiali zadosti obdelani ali predelani v Litvi v smislu 6.
člena.


                             3. člen

                     Kumulacija v Sloveniji

1. Ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena izdelki veljajo
za izdelke s poreklom iz Slovenije, če so bili tam pridobljeni in
vključujejo materiale s poreklom iz Bolgarije, Švice (vključno z
Lihtenštajnom (1)), Češke republike, Estonije, Madžarske,
Islandije, Litve, Latvije, Norveške, Poljske, Romunije,
Slovenije, Slovaške republike, Turčije ali Skupnosti, v skladu z
določbami protokola o pravilih o poreklu blaga, priloženega k
sporazumom med Slovenijo in vsako od teh držav, če obdelava ali
predelava, opravljena v Sloveniji, presega postopke, omenjene v
7. členu. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani
ali predelani.

2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Sloveniji, ne
presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima
pridobljeni izdelek poreklo iz Slovenije samo, kadar je tam
dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s
poreklom iz katere koli države, omenjene v prvem odstavku. Če to
ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz
države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih
materialov s poreklom pri izdelavi v Sloveniji.

3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem
odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Sloveniji, ohranijo
svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.

4. Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja samo za
materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z
uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem
protokolu.


                             4. člen

                       Kumulacija v Litvi

1. Ne glede na določbe drugega odstavka 2. člena izdelki veljajo
za izdelke s poreklom iz Litve, če so bili tam pridobljeni in
vključujejo materiale s poreklom iz Bolgarije, Švice (vključno z
Lihtenštajnom (1)), Češke republike, Estonije, Madžarske,
Islandije, Litve, Latvije, Norveške, Poljske, Romunije,
Slovenije, Slovaške republike, Turčije ali Skupnosti, v skladu z
določbami protokola o pravilih o poreklu blaga, priloženega k
sporazumom med Litvo in vsako od teh držav, če obdelava ali
predelava, opravljena v Litvi presega postopke, omenjene v 7.
členu. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali
predelani.

2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Litvi, ne presega
postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni
izdelek poreklo iz Litve samo, kadar je tam dodana vrednost višja
od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli
države, omenjene v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni
izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala
največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi
v Litvi.

3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem
odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Litvi, ohranijo svoje
poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.

4. Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja samo za
materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z
uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem
protokolu.


                             5. člen

                  V celoti pridobljeni izdelki

1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v Sloveniji ali v Litvi:

a) mineralni izdelki, pridobljeni iz njene zemlje ali morskega
dna;

b) tam pridelani rastlinski izdelki;

c) žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

d) izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

e) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja,
pridobljeni z njenimi plovili zunaj teritorialnih voda Slovenije
ali Litve;

g) izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz
izdelkov, omenjenih v točki f);

h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo
surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za
protektiranje ali uporabo kot odpadek;

i) odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;

j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj
njenih teritorialnih voda, če ima izključno pravico do obdelave
morskega dna ali podzemlja;

k) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v
točkah a) do j).

2. Izraza "njena plovila" in "njene predelovalne ladje" v točkah
f) in g) prvega odstavka se uporabljata samo za plovila in
predelovalne ladje:

a) ki so registrirane ali se vodijo v Sloveniji ali v Litvi;

b) ki plujejo pod zastavo Slovenije ali Litve;

c) ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov Slovenije ali
Litve ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so
direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali
nadzornega sveta ter večina članov takih odborov državljani
Slovenije ali Litve in še dodatno, če v osebnih ali kapitalskih
družbah vsaj polovica kapitala pripada tem državam ali javnim
organom ali državljanom omenjenih držav;

d) katerih kapitan in častniki so državljani Slovenije ali Litve

in

e) katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke je državljanov
Slovenije ali Litve.


                             6. člen

             Zadosti obdelani ali predelani izdelki

1. Za namene 2. člena se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti
pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni
pogoji, navedeni v seznamu Priloge II.

Navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja
sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti
opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi
teh izdelkov, in se nanašajo samo na take materiale. Če se
izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz
seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se torej pogoji,
ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne
uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki
so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.

2. Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se v
skladu s pogoji iz seznama za ta izdelek ne bi smele uporabiti
pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če:

a) njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka
franko tovarna,

b) kateri koli od odstotkov, ki je naveden v seznamu kot zgornja
vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe
tega odstavka.

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do
63. poglavje harmoniziranega sistema.

3. Prvi in drugi odstavek se uporabljata pod pogoji, ki jih
določa 7. člen.


                             7. člen

           Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1. Brez vpliva na določbe drugega odstavka se ti postopki štejejo
za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil
status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno
zahtevam iz 6. člena:

a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in
skladiščenjem;

b) razstavljanje in sestavljanje pošiljk;

c) pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve
ali drugih snovi za prekrivanje;

d) likanje tekstila;

e) preprosti postopki barvanja in loščenja;

f) luščenje, beljenje delno ali v celoti, loščenje ter glaziranje
žit in riža;

g) postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock;

h) lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in
zelenjave;

i) ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

j) sejanje, prebiranje, sortiranje, klasificiranje, razvrščanje,
usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);

k) preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke,
zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi
preprosti postopki pakiranja;

l) pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih
podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo;

m) preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih
vrst ali ne;

n) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali
razstavljanje izdelkov na dele;

o) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah a) do
n);

p) zakol živali.

2. Pri ugotavljanju, ali se predelava ali obdelava, opravljena na
posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu prvega odstavka,
se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v
Sloveniji ali v Litvi.


                             8. člen

                       Enota kvalifikacije

1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega protokola je
določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa
uvrstitev blaga pri uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je
sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema
v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije,

b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih
izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega
sistema, je treba pri uporabi določb tega protokola vsak izdelek
obravnavati posebej.

2. Če je v skladu s petim temeljnim pravilom harmoniziranega
sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti
vključena tudi pri določanju porekla.


                             9. člen

               Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom
opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in
so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se
štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.


                            10. člen

                            Garniture

Garniture se v skladu s tretjim temeljnim pravilom
harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar
imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa takrat,
kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in brez
njega, šteje, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost
izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture
franko tovarna.


                            11. člen

                       Nevtralni elementi

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati
porekla za navedeno, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi
izdelavi:

a) energija in gorivo,

b) naprave in oprema,

c) stroji in orodje,

d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno
sestavo izdelka.


                          III. ODDELEK

                      ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

                            12. člen

                     Načelo teritorialnosti

1. Razen v primerih iz 3. in 4. člena in tretjega odstavka tega
člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom,
določeni v II. oddelku, brez prekinitve izpolnjeni v Sloveniji
ali Litvi.

2. Razen v primerih iz 3. in 4. člena se blago s poreklom,
izvoženo iz Slovenije ali Litve v drugo državo, ob vrnitvi šteje
za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko
zadovoljivo dokaže:

a) da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo,

in

b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom,
niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so
potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.

3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji,
določenimi v II. oddelku, ne vpliva obdelava ali predelava,
opravljena zunaj Slovenije ali Litve na materialih, izvoženih iz
Slovenije ali Litve in ponovno tam uvoženih, če:

a) so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v Sloveniji ali
Litvi ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani
bolj, kot zahtevajo postopki, omenjeni v 7. členu,

in

b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

i) je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali
predelavo izvoženih materialov,

in

ii) skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj Slovenije ali Litve
ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 odstotkov cene franko
tovarna končnega izdelka, za katerega se uveljavlja status blaga
s poreklom.

4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa
blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za
obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj Slovenije ali Litve.
Kadar pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s
poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo
vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost
materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene
pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo,
pridobljeno zunaj Slovenije ali Litve z uporabo določb tega
člena, ne sme presegati navedenega odstotka.

5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se
šteje, da "skupna dodana vrednost" pomeni vse stroške, nastale
zunaj Slovenije ali Litve, vključno vrednosti tam vključenih
materialov.

6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za
izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge
II, ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali
predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem
odstavku 6. člena.

7. Določbe tretjega in četrtega odstavka ne veljajo za izdelke iz
50. do 63. poglavja harmoniziranega sistema.

8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega
člena, opravljena zunaj Slovenije ali Litve, se opravi v skladu s
postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi
postopki.


                            13. člen

                        Neposredni prevoz

1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s tem sporazumom, se
uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega protokola
in se prevažajo neposredno med Slovenijo in Litvo ali čez ozemlja
drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu. Vendar se izdelki, ki
sestavljajo eno samo nedeljeno pošiljko, lahko prevažajo čez
druga ozemlja, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim
skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi
tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov
in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen
raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki
za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja,
ki niso ozemlja Slovenije ali Litve.

2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem
odstavku, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:

a) en sam transportni dokument, ki pokriva prevoz iz države
izvoznice čez državo tranzita, ali

b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:

(i) vsebuje natančen opis izdelkov,

(ii) navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja
izdelkov in če ustreza, imena ladij ali drugih uporabljenih
prevoznih sredstev,

in

(iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v
državi tranzita, ali

c) če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.


                            14. člen

                            Razstave

1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo
državo razen tistih, ki so omenjene v 3. in 4. členu, in so po
razstavi prodani z namenom uvoza v Slovenijo ali v Litvo, veljajo
pri uvozu ugodnosti po določbah tega sporazuma, če se carinskim
organom zadovoljivo dokaže, da:

a) je izvoznik te izdelke poslal iz Slovenije ali iz Litve v
državo, v kateri je razstava in jih tam razstavljal,

b) je ta izvoznik izdelke prodal ali jih kako drugače dal na
razpolago osebi v Sloveniji ali v Litvi,

c) so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem
stanju, kot so bili poslani na razstavo,

in

d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili
uporabljeni za noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.

2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali izpolnjeno v skladu z
določbami V. oddelka in predloženo carinskim organom države
uvoznice na običajen način. V njem morata biti navedena ime in
naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna pisna
dokazila o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3. Prvi odstavek se uporablja za vse trgovinske, industrijske,
kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve
ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah
ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med
katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.


                           IV. ODDELEK

         POVRAČILO CARINE ALI OPROSTITEV PLAČILA CARINE

                            15. člen

     Prepoved povračila carine ali oprostitve plačila carine

1. Za materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi
izdelkov s poreklom iz Slovenije, Litve ali iz ene od drugih
držav, omenjenih v 3. in 4. členu, za katere se izda ali sestavi
dokazilo o poreklu v skladu z določbami V. oddelka, se v
Sloveniji ali v Litvi ne morejo uveljavljati kakršna koli
povračila carine ali oprostitve plačila carine.

2. Prepoved iz prvega odstavka se nanaša na kakršno koli delno
ali celotno povračilo, odpustitev ali neplačilo carinskih dajatev
ali dajatev, ki imajo enakovredni učinek, ki se lahko uporablja v
Sloveniji ali v Litvi izrecno ali posledično, za materiale,
uporabljene pri izdelavi, takrat ko se izdelki, pridobljeni iz
omenjenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo
porabo.

3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu,
mora biti na zahtevo carinskih organov pripravljen kadar koli
predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale
brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo
prejeto povračilo carine in da so bile vse carinske dajatve ali
dajatve z enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za take
materiale, dejansko plačane.

4. Določbe prvega do tretjega odstavka se prav tako uporabljajo
za embalažo v smislu drugega odstavka 8. člena, za dodatke,
nadomestne dele in orodje v smislu 9. člena in za izdelke v
garniturah v smislu 10. člena, če so taki predmeti brez porekla.

5. Določbe prvega do četrtega odstavka se uporabljajo samo za
materiale, za katere velja sporazum. Nadalje ne preprečujejo
uporabe sistema cenovnih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu
kmetijskih izdelkov v skladu z določbami sporazuma.


                           V. ODDELEK

                       DOKAZILO O POREKLU

                            16. člen

                         Splošne zahteve

1. Za izdelke s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Litvo ter za
izdelke s poreklom iz Litve pri uvozu v Slovenijo veljajo
ugodnosti sporazuma ob predložitvi bodisi:

a) potrdila o prometu blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi
III, ali

b) v primerih, določenih v prvem odstavku 21. člena, izjave
izvoznika, v nadaljevanju "izjava na računu", na računu,
obvestilu o odpremi ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj
natančno opisuje te izdelke, da jih je mogoče prepoznati;besedilo
izjave na računu je v Prilogi IV.

2. Ne glede na prvi odstavek za izdelke s poreklom v smislu tega
protokola v primerih, kot jih določa 26. člen, veljajo ugodnosti
sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kateri koli zgoraj
navedeni dokument.


                            17. člen

         Postopek izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1

1. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi države
izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega
pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2. V ta namen izpolni izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik
obrazca potrdila o prometu blaga EUR.1 in zahteve za potrdilo o
prometu, katerih vzorca sta v Prilogi III. Obrazca se izpolnita v
enem od jezikov, v katerih je sestavljen ta sporazum, ali v
francoščini ali nemščini in v skladu z določbami notranjega prava
države izvoznice. Če so napisani z roko, morajo biti izpolnjeni s
črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti opisani v za
to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v
celoti zapolnjeno, je treba pod zadnjo vrstico opisa potegniti
vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.

3. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga
EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov
države izvoznice, v kateri se izda potrdilo o prometu blaga
EUR.1, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo
status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega
protokola.

4. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi
Slovenije ali Litve, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s
poreklom iz Slovenije, Litve ali iz ene od drugih držav,
omenjenih v 3. in 4. členu, ter izpolnjujejo druge zahteve tega
protokola.

5. Carinski organi, ki izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1,
ukrenejo vse potrebno za preverjanje porekla blaga in
izpolnjevanje drugih zahtev tega protokola. V ta namen imajo
pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli
pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršen koli drug
pregled, ki se jim zdi potreben. Ti organi tudi zagotovijo, da so
obrazci, navedeni v drugem odstavku, pravilno izpolnjeni. Zlasti
morajo preveriti, ali je prostor, namenjen opisu izdelkov,
izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom
goljufije.

6. Datum izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 mora biti naveden
v polju 11 potrdila.

7. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga
dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen
ali zagotovljen.


                            18. člen

         Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1

1. Ne glede na sedmi odstavek 17. člena se potrdilo o prometu
blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, na
katere se nanaša:

(a) če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih
opustitev ali posebnih okoliščin

ali

(b) če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo
potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz
tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.

2. Za izvajanje prvega odstavka mora izvoznik v zahtevi navesti
kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o
prometu blaga EUR.1, in navesti razloge za svojo zahtevo.

3. Carinski organi lahko izdajo potrdilo o prometu blaga EUR.1
naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v
izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

4. Potrdila o prometu blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, morajo
imeti enega od teh zaznamkov:

EN  "ISSUED RETROSPECTIVELY"

LT  "IŠDUOTAS PO EKSPORTAVIMO"

SL  "IZDANO NAKNADNO".

5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v polje Opombe
potrdila o prometu blaga EUR.1.


                            19. člen

         Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1

1. Če je bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno
ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali,
zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki
jih imajo.

2. Tako izdani dvojnik mora imeti enega od teh zaznamkov:

EN  "DUPLICATE"

LT  "DUBLIKATAS"

SL  "DVOJNIK".

3. Zaznamek iz drugega odstavka mora biti vpisan v polje Opombe
dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1.

4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega potrdila
o prometu blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.


                            20. člen

   Izdaja potrdila o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno
          izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu

Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskih organov v
Sloveniji ali v Litvi, je mogoče zamenjati prvotno dokazilo o
poreklu z enim ali več potrdili o poreklu blaga EUR.1 zaradi
pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam v Sloveniji ali
Litvi. Nadomestno potrdilo ali nadomestna potrdila o prometu
blaga EUR.1 izdajo carinski organi, pod nadzor katerih so bili
dani izdelki.


                           20a. člen

                 Ločeno knjigovodsko izkazovanje

1. Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in
izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi,
nastanejo precejšnje stroškovne ali materialne težave, lahko
carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strank za vodenje teh
zalog dovolijo tako imenovano metodo "ločenega knjigovodskega
izkazovanja".

2. Ta metoda mora zagotoviti, da je število pridobljenih izdelkov
v določenem dogovorjenem obdobju, ki se lahko štejejo za izdelke
s poreklom, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično
ločene.

3. Carinski organi lahko tako dovoljenje izdajo pod katerimi koli
pogoji, za katere menijo, da so ustrezni.

4. Ta metoda se vodi in uporablja na podlagi splošnih
računovodskih načel, ki veljajo v državi, v kateri je bil izdelek
narejen.

5. Uporabnik te poenostavitve lahko izda oziroma zaprosi za
dokazilo o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko
štejejo za izdelke s poreklom. Na zahtevo carinskega organa
koristnik da izjavo o tem, kako so bile količine vodene.

6. Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in lahko
dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga uporabnik kakor koli
nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega od drugih
pogojev, določenih v tem protokolu.


                            21. člen

                   Pogoji za izjavo na računu

1. Izjavo na računu, omenjeno v pododstavku b) prvega odstavka
16. člena, lahko da:

a) pooblaščeni izvoznik v smislu 22. člena

ali

b) kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali
več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna
vrednost ne presega 6.000 evrov.

2. Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, na katere se
nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije, Litve
ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, in
izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.

3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadar koli
pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice
predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla
blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega protokola.

4. Izjavo na računu, katere besedilo je v Prilogi IV, mora
izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, obvestilo o
odpremi ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih
različic, ki so navedene v tej prilogi, v skladu z določbami
notranjega prava države izvoznice. Če je napisana z roko, mora
biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.

5. Izjave na računu morajo imeti izvirni lastnoročni podpis
izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu 22.
člena ne zahteva, da podpisuje take izjave, če se carinskim
organom države izvoznice pisno zaveže, da sprejema polno
odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je mogoče
prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.

6. Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na
katere se nanaša, ali naknadno, če je predložena carinskim
organom v državi uvoznici najkasneje v dveh letih po uvozu
izdelkov, na katere se nanaša.


                            22. člen

                      Pooblaščeni izvoznik

1. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega
koli izvoznika, v nadaljevanju "pooblaščenega izvoznika", ki
pogosto pošilja izdelke po tem sporazumu, da daje izjave na
računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša.
Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora predložiti
zadovoljiva dokazila carinskim organom o statusu porekla teh
izdelkov in izpolnjevanju drugih zahtev tega protokola.

2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika
po pogojih, ki so po njihovem mnenju primerni.

3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko
carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.

4. Carinski organi spremljajo in nadzorujejo, kako pooblaščen
izvoznik uporablja pooblastilo.

5. Carinski organi lahko kadar koli umaknejo pooblastilo. To
morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne predloži dokazil,
navedenih v prvem odstavku, ne izpolnjuje pogojev, navedenih v
drugem odstavku, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.


                            23. člen

                  Veljavnost dokazila o poreklu

1. Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v
državi izvoznici in mora biti v tem roku predloženo carinskim
organom države uvoznice.

2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice
predložena po izteku roka za predložitev, določenega v prvem
odstavku, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne
obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno
predložiti do določenega končnega datuma.

3. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi
države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili
izdelki predloženi pred tem končnim datumom.


                            24. člen

                 Predložitev dokazila o poreklu

Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države
uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi.
Omenjeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter
lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava,s
katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje
za izvajanje tega sporazuma.


                            25. člen

                          Uvoz po delih

Kadar se na zahtevo uvoznika in po pogojih, ki jih predpišejo
carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni
izdelki v smislu odstavka a) drugega temeljnega pravila
harmoniziranega sistema, ki spadajo v XVI. in XVII. oddelek ali v
tarifni številki 7308 in 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po
delih, se za te izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom
predloži eno samo dokazilo o poreklu.


                            26. člen

                  Izjeme pri dokazilu o poreklu

1. Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne pakete pošiljajo drugim
posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo
za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o
poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je
bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega protokola, in ni
dvoma o resničnosti take izjave. Če se izdelki pošiljajo po
pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23
ali na list papirja, ki se priloži temu dokumentu.

2. Občasni uvoz, pri katerem gre le za izdelke za osebno uporabo
prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne šteje za uvoz
v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov
razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

3. Poleg tega, skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500
evrov pri majhnih paketih ali 1.200 evrov pri izdelkih, ki so del
osebne prtljage potnikov.


                            27. člen

                     Spremljajoči dokumenti

Dokumenti, omenjeni v tretjem odstavku 17. člena in tretjem
odstavku 21. člena, ki se uporabljajo za dokazovanje, da se
izdelki, zajeti s potrdilom o prometu blaga EUR.1 ali izjavo na
računu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije, Litve
ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, in
izpolnjujejo druge zahteve tega protokola, so med drugim lahko
tudi naslednji:

a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik
ali dobavitelj za pridobitev tega blaga, kot je na primer
vsebovano v njegovih poslovnih knjigah ali notranjem
knjigovodstvu;

b) dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih
materialov, izdani ali sestavljeni v Sloveniji ali v Litvi, kadar
se uporabljajo v skladu z notranjim pravom;

c) dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave
materialov v Sloveniji ali v Litvi, izdani ali sestavljeni v
Sloveniji ali v Litvi, kadar se uporabljajo v skladu z notranjim
pravom;

(d) potrdila o prometu blaga EUR.1 ali izjave na računih, ki
dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali
sestavljena v Sloveniji ali v Litvi v skladu s tem protokolom ali
v eni od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, v skladu s
pravili o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.


                            28. člen

   Shranjevanje dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov

1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga
EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente, navedene v tretjem
odstavku 17. člena.

2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti
kopijo te izjave kot tudi dokumente, navedene v tretjem odstavku
21. člena.

3 Carinski organi države izvoznice, ki izdajajo potrdilo o
prometu blaga EUR.1, morajo vsaj tri leta hraniti zahteve,
navedene v drugem odstavku 17. člena.

4. Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti
potrdila o prometu blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim
bili predloženi.


                            29. člen

                   Razlike in oblikovne napake

1. Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o
poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi
carinskemu organu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za
izdelke, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se
pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2. Očitne oblikovne napake, kot so npr. tipkarske, na dokazilu o
poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne
ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.


                            30. člen

                    Zneski, izraženi v evrih

1. Za uporabo določb iz točke b) prvega odstavka 21. člena in
tretjega odstavka 26. člena v primerih, ko se izda račun v drugi
valuti kot evro, vsako leto vsaka od teh držav določi zneske v
nacionalni valuti Slovenije, Litve in drugih držav, omenjenih v
3. in 4. členu, ki ustrezajo zneskom, izraženim v evrih.

2. Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti v skladu s točko
b) prvega odstavka 21. člena ali s tretjim odstavkom 26. člena s
sklicevanjem na valuto, v kateri se izda račun, glede na znesek,
ki ga je določila ta država.

3. Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani
nacionalni valuti, so protivrednosti v tisti nacionalni valuti
zneskov, izraženih v evrih, po tečaju na prvi delovni dan v
oktobru in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta.
Slovenija in Litva se obvestijo o ustreznih zneskih.

4. Država lahko zaokroži navzgor ali navzdol znesek, ki ga dobi
pri preračunavanju v evrih izraženega zneska, v nacionalno
valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu,
ne sme razlikovati za več kot 5 odstotkov. Država lahko obdrži
nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti zneska,
izraženega v evrih, če ob letni uskladitvi iz tretjega odstavka
preračun tega zneska pred kakršno koli zaokrožitvijo večji za
manj kot 15 odstotkov protivrednosti v nacionalni valuti.
Protivrednost v nacionalni valuti se lahko zadrži nespremenjena,
če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.

5. Skupni odbor na zahtevo Slovenije ali Litve pregleda v evrih
izražene zneske. Skupni odbor pri tem pregledu upošteva zaželeno
ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen
se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.


                           VI. ODDELEK

                 DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

                            31. člen

                     Medsebojno sodelovanje

1. Carinski organi Slovenije in Litve si medsebojno izmenjajo
vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski organi
pri izdajanju potrdil o prometu blaga EUR.1, in naslove carinskih
organov, odgovornih za izdajo potrdil o prometu blaga EUR.1 in za
preverjanje teh potrdil in izjav na računih.

2. Da bi zagotovili pravilno uporabo tega protokola, si Slovenija
in Litva prek pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri
preverjanju verodostojnosti potrdil o prometu blaga EUR.1 ali
izjav na računih ter točnosti informacij, ki so tam navedene.


                            32. člen

                  Preverjanje dokazil o poreklu

1. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar
carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti
teh dokumentov, statusu porekla teh izdelkov ali izpolnitvi
drugih zahtev tega protokola.

2. Zaradi izvajanja določb prvega odstavka morajo carinski organi
države uvoznice vrniti potrdilo o prometu blaga EUR.1 in račun,
če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov
carinskim organom države izvoznice, in če je ustrezno, navesti
razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje
vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki
na dokazilu o poreklu napačni.

3. Preverjanje opravljajo carinski organi države izvoznice. V ta
namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti
kakršen koli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kateri koli
drug pregled, za katerega menijo, da je potreben.

4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo
začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za te
izdelke, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku
ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z varnostnimi ukrepi, ki se
jim zdijo potrebni.

5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o
izidih takega preverjanja obveščeni čim prej. Izidi morajo jasno
pokazati, ali so dokumenti verodostojni in če se izdelki, na
katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz
Slovenije, Litve ali iz ene od drugih držav, ki so omenjene v 3.
in 4. členu, ter izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.

6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih
od datuma zahteve za preverjanje, ali če odgovor ne vsebuje
zadostne informacije za določitev verodostojnosti obravnavanega
dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so
zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo
upravičenost za preferencialno obravnavo.


                            33. člen

                        Reševanje sporov

Če pride do sporov v zvezi s postopki preverjanja iz 32. člena,
ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo
preverjanje, in carinskimi organi, odgovornimi za izvedbo tega
preverjanja, ali če se pojavi vprašanje glede razlage tega
protokola, jih je treba predložiti Skupnemu odboru.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi
države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.


                            34. člen

                              Kazni

Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi
dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, da bi pridobil
preferencialno obravnavo za izdelke.


                            35. člen

                           Proste cone

1. Slovenija in Litva ukreneta vse potrebno, da zagotovita, da se
izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za
katere med prevozom uporabljata prosto cono na svojem ozemlju, ne
zamenjajo z drugimi izdelki ter da na njih niso opravljeni drugi
postopki razen, običajnih, ki so potrebni za preprečevanje
njihovega poslabšanja.

2. Če se kot izjema od določb iz prvega odstavka izdelki s
poreklom iz Slovenije ali Litve, ki imajo dokazilo o poreklu,
uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo predelave ali
obdelave, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo
potrdilo o prometu blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali
predelava v skladu z določbami tega protokola.


                          VII. ODDELEK

                         KONČNE DOLOČBE

                            36. člen

        Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla

V okviru Skupnega odbora se ustanovi pododbor za carinske zadeve
in vprašanja porekla, da pomaga pri opravljanju njegovih nalog
ter zagotavlja nenehno obveščanje in posvetovanje med
strokovnjaki.

Sestavljajo ga strokovnjaki iz Slovenije in Litve, ki so
odgovorni za vprašanja v zvezi s carinskimi zadevami in poreklom
blaga.


                            37. člen

                       Spremembe protokola

Skupni odbor se lahko odloči, da spremeni določbe tega protokola.


---------------------------
1 Kneževina Lihtenštajn ima carinsko unijo s Švico in je
pogodbenica Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.

1 Kneževina Lihtenštajn ima carinsko unijo s Švico in je
pogodbenica Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.

                            PRILOGA I

              Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II


Opomba 1:

Seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se
lahko šteli za zadosti obdelane ali predelane v smislu 6. člena.

Opomba 2:

2.1 Prva dva stolpca v seznamu opisujeta pridobljeni izdelek.
Prvi stolpec seznama je tarifna številka ali številka poglavja,
ki se uporablja v Harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa
vsebuje opis blaga, ki se v tem sistemu uporablja za to tarifno
številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je
določeno pravilo v 3. ali 4. stolpcu. Kjer je, v nekaterih
primerih, pred vpisom v prvem stolpcu "ex", se pravila v 3. ali
4. stolpcu uporabljajo samo za del tarifne številke, opisane v 2.
stolpcu.

2.2 Če je v 1. stolpcu združenih več tarifnih številk ali pa je
navedena številka poglavja in je zato opis izdelkov v 2. stolpcu
splošen, se zraven navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu
uporabljajo za vse izdelke, ki se po Harmoniziranem sistemu
uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katere koli
tarifne številke, združene v 1. stolpcu.

2.3 Če seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za
različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem
odstavku opis tega dela tarifne številke, za katerega se
uporabljajo zraven navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu.

2.4 Če je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno tako v
3. in 4. stolpcu ima izvoznik možnost izbire, da uporabi bodisi
pravilo, določeno v 3. stolpcu ali tisto iz 4. stolpca. Če v 4.
stolpcu ni pravila, je treba uporabiti pravilo, določeno v 3.
stolpcu.

Opomba 3:

3.1 Določbe 6. člena v zvezi z izdelki, ki so pridobili status
blaga s poreklom in so uporabljeni pri izdelavi drugih izdelkov,
se uporabljajo ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen v
tovarni, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v
Sloveniji ali v Litvi.

Na primer:

Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da
vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme
presegati 40% cene franko tovarna, je izdelan iz "drugih
legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem" iz tarifne
številke ex 7224.

Če je bilo to kovanje opravljeno v Sloveniji ali v Litvi iz
ingota brez porekla, potem je že pridobil poreklo na podlagi
pravila za tarifno številko ex 7224 na seznamu. Zato se pri
izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo, ne glede na to,
ali je bil izdelan v isti tovarni ali v drugi tovarni v Sloveniji
ali v Litvi. Zato se vrednost ingota brez porekla ne upošteva, ko
se sešteva vrednost uporabljenih materialov brez porekla.

3.2 Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del obdelave ali predelave
in več predelave ali obdelave prav tako dodeli status porekla,
nasprotno pa manj predelave ali obdelave ne more dodeliti statusa
porekla. Če torej pravilo določa, da je možno na določeni stopnji
izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba tega
materiala na zgodnejši stopnji obdelave dovoljena, uporaba takega
materiala na kasnejši stopnji pa ni.

3.3 Brez vpliva na opombo 3.2, če pravilo uporablja določbe
"izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke", se
lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke (tudi
materiali istega opisa in iz istega poglavja kot izdelek), pri
čemer je treba upoštevati kakršne koli posebne omejitve, ki jih
pravilo tudi lahko vsebuje.

Seveda pa izraz "Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne
številke, vštevši druge materiale iz tarifne številke..." ali
"Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne števike, vštevši
druge materiale iz iste tarifne številke kot je izdelek" pomeni,
da se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke,
razen tistih opisanih tako kot izdelek v 2. stolpcu seznama.

3.4 Kadar pravilo v seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz
več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi
katerikoli material ali več materialov. Ne zahteva pa, da je
treba uporabiti vse.

Na primer:

Pravilo za tkanine iz HS 5208 do 5212 določa, da se lahko
uporabijo naravna vlakna, prav tako pa se lahko med drugimi
materiali uporabijo tudi kemični materiali. To pa ne pomeni, da
je treba uporabiti oboje, uporabi se lahko eno ali drugo ali pa
oboje.

3.5 Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan
iz določenega materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje uporabe
drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti
pravilu (glej tudi opombo 6.2 spodaj v zvezi s tekstilom).

Na primer:

Pravilo za pripravljeno hrano iz tarifne številke 1904, ki
posebej izključuje uporabo žitaric in njihovih izdelkov, ne
preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih dodatkov,
ki niso izdelki iz žitaric.

Vendar to ne velja za izdelke, ki so, čeprav ne morejo biti
izdelani iz posameznega materiala, določenega v seznamu, lahko
izdelani iz materialov enake narave na zgodnejši stopnji
izdelave.

Na primer:

Če gre za oblačila iz dela 62. poglavja, izdelanega iz netkanih
materialov, če je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba
preje brez porekla, ni možno začeti pri netkanem blagu - čeprav
netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. V takih
primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo - to
je na stopnji vlaken.

3.6 Če pravilo v seznamu navaja za največjo vrednost materialov
brez porekla, ki se lahko uporabijo, dve odstotni postavki, potem
se ta odstotka ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja
vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla nikoli ne sme
preseči najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega
posamezne odstotne postavke, ki se nanašajo na določene
materiale, ne smejo biti presežene.

Opomba 4:

4.1 Izraz "naravna vlakna" se v seznamu uporablja za vlakna, ki
niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem,
vključno z odpadki, in, razen če ni drugače določeno, zajema
vlakna, ki so bila mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne
spredena.

4.2 Izraz "naravna vlakna" vključuje konjsko žimo iz tarifne
številke 0503, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, kakor tudi
volnena vlakna, fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk
5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in
druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.

4.3 Izrazi "tekstilna kaša", "kemični materiali" in "materiali za
izdelavo papirja" so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki
se ne uvrščajo v 50. do 63. poglavje in se lahko uporabijo za
izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.

4.4 Izraz "umetna ali sintetična rezana vlakna" se v seznamu
uporablja za sintetične ali umetne filamente, rezana vlakna ali
odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.

Opomba 5:

5.1 Če se za izdelek v seznamu navaja ta opomba, se za katere
koli osnovne tekstilne materiale, ki se uporabljajo pri njihovi
izdelavi in če se upoštevajo skupaj, ne presegajo 10% skupne teže
vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov, ne uporabljajo
pogoji, določeni v 3. stolpcu seznama (glej tudi opombi 5.3 in
5.4 spodaj).

5.2 Vendar pa se odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za
mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih
tekstilnih materialov.

Osnovni tekstilni materiali so:

- svila

- volna

- groba živalska dlaka

- fina živalska dlaka

- konjska žima

- bombaž

- materiali za izdelavo papirja in papir

- lan

- konoplja

- juta in druga tekstilna vlakna iz ličja

- sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav

- kokosova vlakna, abaka, ramija in druga rastlinska tekstilna
vlakna

- sintetični filamenti

- umetni filamenti

- prevodni filamenti

- sintetična rezana vlakna iz polipropilena

- sintetična rezana vlakna iz poliestra

- sintetična rezana vlakna iz poliamida

- sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila

- sintetična rezana vlakna iz poliimida

- sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena

- sintetična rezana vlakna iz poli(fenilensulfida)

- sintetična rezana vlakna iz poli(vinilklorida)

- druga sintetična rezana vlakna

- umetna rezana vlakna iz viskoze

- druga umetna rezana vlakna

- preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti
polietra, povezana ali ne

- preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti
poliestra, povezana ali ne

- izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki
vključujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz
plastičnega sloja, prevlečenega z aluminijastim prahom ali ne,
širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim
ali obarvanim lepilom med dvema plastičnima slojema

- drugi izdelki iz tarifne številke 5605.

Na primer:

Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz
tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne
številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko uporabijo
sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne zadovoljujejo pravil
o poreklu (po katerih se zahteva izdelava iz kemičnih materialov
ali tekstilne kaše), pod pogojem, da njihova skupna teža ne
presega 10% teže preje.

Na primer:

Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene
preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz sintetičnih
rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato
se lahko sintetična preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (po
katerih se zahteva izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne
kaše) ali volnena preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (po
katerih se zahteva izdelava iz naravnih vlaken, nemikanih ali
nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje), ali
kombinacija obeh prej uporabi, če njihova skupna teža ne presega
10% teže tkanine.

Na primer:

Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz
bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz
tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna
tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve
različni tarifni številki, ali če so uporabljene bombažne preje
same mešanice.

Na primer:

Če bi bila ta taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne
preje iz tarifne številke 5205 in iz sintetične tkanine iz
tarifne številke 5407, je očitno, da je uporabljena preja iz dveh
različnih osnovnih tekstilnih materialov in je v skladu s tem
taftana tekstilna tkanina mešan izdelek.

5.3 Za izdelke, ki vsebujejo "prejo iz poliuretana, laminirano s
fleksibilnimi segmenti polietra, povezano ali ne", je to
odstopanje pri preji 20 %.

5.4 Za izdelke, ki vsebujejo "trak z jedrom iz aluminijaste
folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega z
aluminijastim prahom ali ne, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so
plasti zlepljene z prozornim ali barvnim lepilom med dvema
plastičnima slojema", je to odstopanje pri traku 30 %.

Opomba 6:

6.1 Če se v seznamu sklicuje na to opombo, se tekstilni materiali
(razen vlog in medvlog), ki ne ustrezajo pravilu za izdelan
izdelek, določenem v seznamu v 3. stolpcu, lahko uporabijo, če se
uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od tarifne številke
izdelka in če njihova vrednost ne presega 8 % cene izdelka franko
tovarna.

6.2 Brez vpliva na opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v
50. do 63. poglavje, lahko prosto uporabljajo pri izdelavi
tekstilnih izdelkov, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali
ne.

Na primer:

Če pravilo v seznamu določa, da mora biti za določen tekstilni
izdelek, kot so na primer hlače, uporabljena preja, to ne
preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kot so gumbi, ker gumbi
niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje. Iz istega razloga to ne
preprečuje uporabe zadrg, čeprav zadrge običajno vsebujejo
tekstil.

6.3 Če se uporablja odstotno pravilo je treba pri izračunu
vrednosti vključenih materialov brez porekla upoštevati tudi
vrednost materialov, ki niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje.

Opomba 7:

7.1 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex
2902 in ex 3403 so "specifični procesi" naslednji:

a) vakuumska destilacija;

b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

c) razbijanje (kreking);

d) preoblikovanje (reforming);

e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;

f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s
koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom;
nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z
naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali
boksitom;

g) polimerizacija;

h) alkilizacija;

i) izomerizacija.

7.2 Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so "specifični
procesi" naslednji:

a) vakuumska destilacija;

b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

c) razbijanje (kreking);

d) preoblikovanje (reforming);

e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;

f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s
koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom;
nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z
naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali
boksitom;

g) polimerizacija;

h) alkilizacija;

ij) izomerizacija;

k) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710,
razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine
žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T);

l) samo za izdelke, ki se uvrščajo v tarifno številko 2710,
deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;

m) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710,
obdelava z vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250
stopinj C, z uporabo katalizatorja, razen obdelave za
razžveplanje, kadar vodik predstavlja aktivni element v kemični
reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne
številke ex 2710 (npr. končna obdelava z vodikom ali
razbarvanje), še posebno takrat, kadar se želi izboljšati barva
ali obstojnost, ne obravnava kot specifični proces;

n) samo za goriva, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710,
atmosferska destilacija, če se manj kot 30 vol.% izdelkov,
vključno z izgubami, destilira pri 300 stopinj C, po metodi ASTM
D 86;

o) samo za težka olja razen plinskih olj in kurilnih olj, ki se
uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava s pomočjo
visokofrekvenčnih razelektritev skozi krtačke;

p) samo za surove izdelke (razen vazelina, ozokerita, voska iz
rjavega premoga ali lignita ali voska iz šote, parafinskega
voska, ki vsebuje manj kot 0,75% mase olja) iz tarifne številke
ex 2712, razoljevanje s frakcijsko kristalizacijo.

7.3 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex
2902 in ex 3403 enostavne operacije, kot so: čiščenje,
dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje,
barvanje, označevanje, ohranjanje vsebine žvepla kot rezultat
mešanja izdelkov z različno vsebino žvepla, katerakoli
kombinacija teh operacij ali podobne operacije ne podelijo
porekla.

Priloga II: Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelki dobili status blaga s poreklom

Priloga III: Vzorci potrdil o prometu blaga EUR.1 in zahtev za potrdilo o prometu blaga EUR.1

Priloga IV: Besedilo izjave na računu