Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86, Uradni list RS, št. 15/91), 16. in 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in dopolnitve), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve) ter statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 49/99 in 46/01) je Občinski svet občine Vitanje na seji dne 30. 11. 2001 sprejel

S tem odlokom se določajo varstvena območja in ukrepi za zavarovanje kvalitete in količin “virov pitne vode” v upravljanju podjetja Vodovod – kanalizacija, javno podjetje d.o.o. Celje, na območju Občine Vitanje.

S tem odlokom se zavarujejo naslednji vodni viri:
– zajetje in kaptažna vrtina Stenica,
– zajetje Jelševa loka,
– zajetje Hudinja,
– zajetje pri Kladniku,
– zajetje ob poti na Kozjak,
– zajetje v Slejkovem gozdu,
– zajetje pri Boru,
– zajetje za Livarno (staro),
– vrtina Kozji graben.

Obseg zavarovanih območij virov pitne vode je grafično prikazan v strokovnih podlagah za zavarovanje “vitanjskih vodnih virov”, ki jih je izdelal Hidroconsulting d.o.o., Dragomer, pod št. Celje/98. Strokovne podlage vsebujejo podatke o lokaciji vodnih virov, njihovih izdatnostih, mejah prispevnega območja, litološki sestavi tal ter hidroloških in hidrogeoloških razmerah zemljišča. V strokovnih podlagah so vrisane meje vodovarstvenih pasov v prostorskih katastrskih načrtih v merilu 1:5000 za vse navedene vodne vire, razen zajetja Hudinje, katerega meje so razvidne iz katastrskih načrtov v M 1:2880, Elaborata zakoličbe varstvenih območij za pitno vodo v zgornjem toku Hudinje, pod št. 25/78, ki ga je izdelal Geodetski zavod Celje. Priloga tega odloka so tudi seznami parcel in lastnikov v posameznem varstvenem pasu.
Navedene strokovne podlage so na vpogled pri pristojni strokovni službi na Občini Vitanje, Mestni občini Celje in pri upravljalcu vodovoda.
Zgoraj navedena dokumentacija je sestavni del odloka.

Upoštevaje geološke, hidrogeološke in morfološke razmere terena ter količinske in kakovostne parametre, so zavarovana območja virov pitne vode razdeljena v naslednja varstvena območja:
– širše varstveno območje (območje 3), območje z blagim, sanitarnim režimom zaščite,
– ožje varstveno območje (območje 2), območje stroge sanitarne zaščite,
– najožje varstveno območje (območje 1 – območje zajetja), območje najstrožje zaščite.

Ukrepi v posameznem varstvenem območju se seštevajo. Kar velja za širše varstveno območje, velja tudi za območje s strožjo zaščito, skupaj z ukrepi, ki veljajo za to območje.

Širše varstveno območje (območje 3) z blagim sanitarnim režimom varovanja obsega celotno območje, s katerega se vrši podzemno ali površinsko odtekanje vode proti zajetju. Zajema območje, kjer obstaja možnost, da se padavine infiltrirajo, oziroma površinsko pritečejo do izvira, oziroma zajetja vode. Hkrati zajema tudi območje, kjer naj se zagotavlja zaščita pred nerazpadajočimi ali težko razpadajočimi snovmi ter nevarnimi kemičnimi in radiološkimi onesnaženji.

V širšem varstvenem območju je prepovedano:
1. graditi:
– proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki predstavljajo nevarnost za kvaliteto pitne vode zaradi proizvodnega procesa, transportov ali emisij,
– ponikovalnice za odpadne vode brez predhodnega kondicioniranja,
– odprta, neurejena gnojišča,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja od 5 m3, le-ta pa morajo biti zgrajena skladno z veljavnimi predpisi (nove cisterne je predvideti za tekoči plin),
– naftovode,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih odpadkov in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– objekte, ki bistveno zmanjšujejo izdatnost vodnega vira,
– pokopališča, kafilerije,
– kamnolome;
2. izvajati:
– cestni tranzitni promet lahkotekočih naftnih derivatov in drugih nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah (razen lokalne oskrbe prebivalcev),
– izkop gramoza ob in iz vodotokov in v gramoznicah,
– odvajanje komunalne in tehnološke odpadne vode neposredno v odprte vodotoke ali podtalnico,
– golosečnjo v gozdovih, razen s soglasjem in po navodilih pristojnih služb Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo,
– vrtanje raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
3. uporabljati:
– fitofarmacevtska sredstva za varstvo rastlin na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianovodikove kisline, krezola ter drugih škodljivih snovi in tista gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji in so opredeljena v predpisih o zdravstveni ustreznosti pitne vode;
4. odlagati:
– nevarne, komunalne in inertne odpadke;
5. spreminjati:
– namembnost in dejavnost objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir.

V širšem varstvenem območju je dovoljeno:
1. graditi:
– usmerjeno stanovanjsko in drugo gradnjo ter čisto industrijo in obrt na območju opremljenem s kanalizacijo,
– novo, neprepustno kanalizacijo,
– nadomestne gradnje stanovanjskih objektov,
– dovozne ceste z urejenim odvodnjavanjem,
– športno-rekreacijske objekte v skladu z ostalimi navedenimi omejitvami;
2. adaptirati, nadzidati in prizidati:
– obstoječe stanovanjske in gospodarske objekte, če se s tem izboljšajo higienske razmere;
3. izvajati:
– eksploatacijo kamna in peska, vendar le s posebnim dovoljenjem za posege v prostor varovalnih območij,
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz 17. člena ugotovi, da ne ogrožajo kakovosti pitne vode,
– ponikanje meteornih voda s streh;
4. ohranjati kmetijstvo, če se upošteva naslednje:
– hlevi morajo imeti urejena vodotesna skladišča za hlevski gnoj, gnojnico in gnojevko, da ne pride do ponikanja in prelivanja v podtalnico. Hlevi morajo zadoščati za premostitev obdobij, ko vnos organskih gnojil ni dovoljen ali mogoč,
– poraba organskih in mineralnih gnojil na osnovi potreb rastlin in samo v času od začetka do konca vegetacije, ko jih te najbolj izkoristijo in v skladu z najvišjimi dovoljenimi odmerki,
– da se uporablja le dovoljena fitofarmacevtska sredstva na vodovarstvenih območjih,
– vključevanje dosevkov v kolobar, da so tla preko celega leta pokrita z zeleno rastlinsko odejo.

V širšem varstvenem območju je obvezno:
1. graditi:
– urejene nepropustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda preko lovilca olj in maščob v ponikovalnico,
– vodonepropustne lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo;
2. sanirati:
– obstoječe kamnolome,
– obstoječa naselja z izgradnjo triprekatnih vodotesnih greznic za individualne stanovanjske in druge objekte, kjer izgradnja kanalizacijskega sistema zaradi razpršenosti gradnje ni mogoča,
– obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena v skladu s predpisi o gradnji le-teh,
– vsa obstoječa divja odlagališča odpadkov,
– vsako razlitje nevarnih snovi (takojšna sanacija);
3. izvajati:
– gnojenje kmetijskih zemljišč tako, da niso presežene mejne vrednosti letnega vnosa dušika, skladno z veljavno zakonodajo.
Na celotnem širšem vodovarstvenem območju sta zaželeni dejavnosti gozdarstvo in športno rekreativna dejavnost (sprehajanje, lov, ribolov, kolesarjenje), z minimalnimi spremljajočimi objekti, ki morajo biti zgrajeni skladno z navedenimi omejitvami.
Na širšem vodovarstvenem območju je pod posebnimi pogoji in zaradi posebnega družbenega pomena dovoljena izgradnja prometnic regionalnega ali meddržavnega pomena in izgradnja novih plinovodov. Pogoje določi Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z ostalimi pristojnimi organi.

Ožje varstveno območje potoka Hudinje zajema območje, v katerem bi pritekla eventualno onesnažena voda v Hudinjo in naprej do zajetja v manj kot v dveh urah, zaredi česar bi bilo verjetno onemogočeno pravočasno ukrepanje in bi lahko onesnažena voda pritekla v omrežje.
Ožje varstveno območje (območje 2) preostalih vodnih virov, s strogim režimom varovanja, zajema območje, kjer se lahko onesnažena površinska voda hitro precedi v notranjost in se po kraških kanalih pretaka proti zajetju. Hitrost pretakanja je lahko takšna, da se podzemna voda na poti proti zajetju ne prečisti, zato je možno direktno onesnaženje vodnega vira.
Glede na sedanjo izrabo površja, oziroma glede na dejavnosti, ki se bodo v prihodnje lahko razvile, veljajo poleg režima, ki je predpisan za širše vodovarstveno območje (območje 3), še naslednji varstveni ukrepi:

V ožjem varstvenem območju je prepovedano:
1. graditi:
– nove stanovanjske in proizvodne objekte, ki bi lahko kvarno vplivali na kvaliteto pitne vode v ožjem varstvenem območju, oziroma ob vsej dolžini potoka Hudinja, ki vodi po ožjem varstvenem pasu v širini 50 m levo in desno, razen objektov namenjenih vodovodu,
– energetske objekte, ki bi lahko s svojo tehnologijo škodljivo vplivali na vodni vir,
– regionalne ceste, razen dovoznih cest, manjših poti in kolovozov z urejenim odvodnjavanjem,
– skladišča nafte in naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi,
– naftovode;
2. Izvajati:
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– vnos blata, komposta ali mulja v tla,
– namakanje kmetijskih površin,
– ponikanje in odvajanje odpadnih voda,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema.

V ožjem vodovarstvenem pasu je dovoljeno:
1. graditi:
– novogradnje izven 50 m zaščite, kot to določa 11. člen,
– objekte za potrebe vodovoda in nadomestne stanovanjske objekte;
2. adaptirati:
– stanovanjske in gospodarske objekte, na način, ki izboljšuje obstoječe higienske razmere;
3. izvajati:
– proizvodne in obrtne dejavnosti, ki ne predstavljajo nevarnosti za kvaliteto in količino pitne vode.

V ožjem varstvenem pasu je obvezno:
1. izvajati:
– gnojenje kmetijskih zemljišč tako, da niso presežene mejne vrednosti letnega vnosa dušika, skladno z veljavnimi predpisi; na podlagi le-teh je potrebno skladno s sanacijskim programom izdelati gnojilne načrte za posamezne kmetije;
2. sanirati (skladno s sanacijskim programom):
– obstoječa naselja z izgradnjo vodotesne kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih voda in z iztokom speljanim izven vodovarstvenih pasov vodnih virov (nepropustnost kanalizacije mora izvajalec dokazati s preizkusom vodotesnosti),
– obstoječa gnojišča in gnojne jame tako, da ne bo nevarnosti pronicanja v podtalje, oziroma prelivanja na površino ali v vodotok,
– obstoječe lokalne in regionalne ceste do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik in da se na minimum zmanjša možnost razlitja nevarnih snovi v vire pitne vode.
Priporoča se preureditev obstoječih hlevov na izplakovanje, v hleve na nastilj (Hudinja, Jelševa loka).
Mestna občina Celje bo sodelovala pri izgradnji čistilne naprave Vitanje.

Najožje vodovarstveno območje (območje 1) predstavlja območje z najstrožjim režimom varovanja, v katerem je dovoljena le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo. Zemljišče najožjega varstvenega pasu mora biti odkupljeno in zemljiško knjižno vpisano na lastnika vodovoda.
Območje mora biti fizično zavarovano – ograjeno in označeno z opozorilnimi tablami. Dostop na območje najožjega varstvenega pasu je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda, inšpekcijskim organom ter pooblaščenim delavcem pristojnih zdravstvenih organizacij za kontrolo in spremljanje kvalitete pitne vode.
V najožjem vodovarstvenem območju ni dovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje.

Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na vodovarstvenem območju je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir.

Za vsak poseg v varstveno območje vodnega vira morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje in soglasje Občine Vitanje ki ga le-ta izda na osnovi predhodno pridobljenega mnenja upravljalca vodovoda.

Za vse posege v vodovarstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, razen za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, mora za izdajo lokacijskega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo, investitor pridobiti oceno vpliva posega na vir pitne vode pri pooblaščeni organizaciji. Ocena je podlaga za izdajo soglasja pristojne zdravstvene inšpekcije.

Vodovarstvena območja vodnih virov se označijo z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na meji pasu ob cestah in poteh. Opozorilne table postavi upravljalec vodovodnih objektov, ki jih je dolžan tudi vzdrževati.

Hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, ki služijo za oskrbo prebivalcev (lokalna oskrba) na vodovarstvenem območju je omejena na 40 km/h, razen na območju ožjega varstvenega območja zajetja Hudinje, kjer velja omejitev 20 km/h.

1. Nadzor nad izvajanjem ukrepov na vodovarstvenih območjih izvajajo:
– pooblaščene institucije za izvajanje kontrole nad kvaliteto pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo ter varovanih območij,
– inšpekcijski organi, predvsem zdravstvena inšpekcija, inšpekcija za okolje in kmetijska inšpekcija,
– upravni delavci pri izdajanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– upravljalec vodovoda,
– pristojni upravni organ Občine Vitanje.
2. Nadzor se izvaja nad:
– stanjem zemljišč, objektov, prometnic in vodotokov,
– dokumentacijo za izvajanje posegov v prostoru zavarovanih območij,
– predpisanimi postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih prostorih,
– izvajanjem omejitev pri rabi prostora na zavarovanih področjih v prostorskem planu oziroma v upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja,
– izvajanjem sanacijskih programov ter na njih temelječih ukrepih.

O vsakem izlivanju ali izpuščanju škodljivih snovi mora vsak, ki to zazna ali povzroči, takoj obvestiti Center za obveščanje, Gasilsko enoto Vitanje, upravljalca vodovoda, pristojni Zavod za zdravstveno varstvo, zdravstveno inšpekcijo, najbližjo postajo policije in inšpekcijo za okolje.

Za ugotovitev in določitev onesnaževalcev ter uspešno sanacijo obstoječega stanja je potrebno upoštevati že izdelane strokovne osnove sanacijskega programa površinskih voda in varstvenih pasov vodnih virov v Občini Vitanje, ki ga je po naročilu Ministrstva za okolje in prostor in Mestne občine Celje izdelal NIVO, Vodno gospodarstvo Celje, d.o.o. in v katerem so podani predlogi predvidenih sanacijskih ukrepov za ureditev varstvenih območij posameznih vodnih virov.
Potrebno je upoštevati tudi dodatne sklepe za spremembe in dopolnitve navedenega sanacijskega programa, sprejete na 25. seji občinskega sveta dne 30. 11. 2001, ki so navedene in priložene k sanacijskemu programu.
Mestna občina Celje in upravljalec vodovoda morajo na podlagi predlaganih sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske programe za individualne onesnaževalce, ki morajo vsebovati tehnično rešitev sanacije, koncept financiranja, roke za izvedbo in ostale obveznosti. Industrijski onesnaževalci morajo izdelati svoje lastne sanancijske programe. Sanacijski programi morajo biti izdelani v treh letih po uveljavitvi tega odloka.
Stroške izvedbe sanacije, v skladu s potrebnimi sanacijskimi deli po sanacijskem programu in predlogu upravljalca zagotavlja lastnik vodovoda in onesnaževalci za svoje programe. Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v letne plane in občinski proračun.

Varovalni režim na vodovarstvenih območjih se uresničuje:
– z izvajanjem postopkov sanacije objektov, naprav, prometnic in zemljišč na varstvenem območju vodnih virov,
– s predpisovanjem pogojev sanitarne zaščite v lokacijskih postopkih za objekte, ki se predvidevajo v varstvenem območju,
– z nadzorom in inšpekcijo nad izvajanjem zaščitnih in drugih ukrepov v zavarovanem območju vodnega vira,
– na zajetju se mora zagotoviti vodni biološki minimum potoka Hudinja.
Uveljavljanje vodnega režima prične v roku 8 dni po uveljavitvi tega odloka, dolžne pa so ga uveljavljati vse upravne službe, ki izvajajo upravne postopke na območju Občine Vitanje.

Z denarno kaznijo 250.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki krši določila 7., 8., 9.,11., 12., 13. in 14. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena.

Kdor krši s tem odlokom določeno stanje nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Upravljalec vodovoda mora v dveh letih po uveljavitvi tega odloka urediti najožje vodovarstveno območje aktivnih zajetij, s katerimi upravlja na način, kot to določa 14. člen tega odloka.

Če se z ukrepi iz ožjega varstvenega območja omeji obstoječe izkoriščanje kmetijskega zemljišča, je lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po splošno priznanih predpisih o odškodnini.
Breme omejitve rabe zemljišča se lahko vpiše v zemljiško knjigo na osnovi ugotovljenega javnega interesa, usklajenih planskih dokumentov in izplačane odškodnine iz prvega odstavka tega člena.
Odškodnino je dolžan poravnati lastnik vodovoda po predhodni cenitvi sodnega cenilca.

Z dnevom veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o mejah varovanja in o zaščiti varstvenih območij vodnega vira celjskega vodovoda nad Vitanjem v Občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 7/79).

Ta odlok začne veljati, ko ga potrdi in sprejme Občinski svet občine Vitanje, osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.