Na podlagi desete alinee 22. člena zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (Uradni list RS, št. 12/00) izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K
o sestavi, načinu imenovanja in pravilih za delovanje Etične komisije za presaditve
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet urejanja)
S tem pravilnikom se podrobneje ureja sestava, način imenovanja in pravila za delovanje Etične komisije za presaditve (v nadaljnjem besedilu: komisija).
2. člen
(sedež, žig)
Sedež komisije je pri Ministrstvu za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana.
Komisija ima svoj žig z napisom: Republika Slovenija – Ministrstvo za zdravje – Etična komisija za presaditve.
3. člen
(uradni jezik)
Komisija posluje v slovenskem jeziku.
II. SESTAVA IN NAČIN IMENOVANJA KOMISIJE
4. člen
(sestava)
Komisijo sestavljajo predsednik in osem članov.
5. člen
(način imenovanja)
Predsednika in člane komisije imenuje minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister) izmed izkušenih in uglednih strokovnjakov s področja medicinskih, psiholoških, socioloških in pravnih ved ter s področja etike in deontologije.
Komisija ima tudi namestnika predsednika, ki ga komisija izvoli izmed članov komisije z večino glasov njenih članov.
6. člen
(trajanje mandata)
Komisija se imenuje za štiri leta in je lahko ponovno imenovana.
III. PRAVILA ZA DELOVANJE
7. člen
(način dela)
Komisija je pri svojem delu samostojna in neodvisna.
8. člen
(sprejemanje sklepov, kvorum)
Komisija je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica njenih članov.
Komisija sprejema sklepe z večino vseh prisotnih članov.
9. člen
(seje)
Komisija dela in odloča na sejah. Seje sklicuje in vodi predsednik komisije, ob njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa tudi namestnik predsednika komisije.
Seje so praviloma redne. Predsednik ali namestnik predsednika komisije skliče sejo ali pa se, v nujnih primerih, odloči za dopisno ali ustno (preko telefona) obravnavo določenega vprašanja.
Predsednik ali namestnik predsednika komisije pošlje skupaj z vabilom na sejo tudi dnevni red slednje, zapisnik prejšnje seje komisije ter, če je to v posamičnem primeru smotrno in mogoče, tudi gradivo, ki bo obravnavano na seji.
Člani komisije na začetku seje odločajo o predlaganem dnevnem redu, lahko pa tudi vsak od članov komisije predlaga njegovo dopolnitev oziroma spremembo. Vsebina dnevnega reda se potrdi s sklepom komisije.
Na seji se piše zapisnik. Ta mora vsebovati bistvene sestavine razprave ter sprejete sklepe. Člani komisije na začetku vsakokratne seje obravnavajo vsebino zapisnika s prejšnje seje in o njem odločijo s sklepom.
10. člen
(ločeno mnenje)
Član komisije, ki se ne strinja s sklepom, ki ga je sprejela komisija, lahko svoje stališče pojasni v ločenem mnenju, ki mora biti obrazloženo. V sklepu se opozori na ločeno mnenje člana komisije, ta pa se priloži zapisniku seje, na kateri je bil sprejet sklep, s katerim se član komisije ne strinja.
11. člen
(javnost dela)
Seje komisije so zaradi varovanja osebnih podatkov, zaupnosti medicinskih podatkov ter posebne občutljivosti posameznih etičnih vprašanj, ki jih komisija obravnava, praviloma zaprte za javnost.
12. člen
(način odločanja)
Komisija praviloma odloča o obravnavanem vprašanju na podlagi predloženih dokumentov, mnenj in poročil strokovnjakov in le izjemoma po neposrednem soočenju in razgovoru s prizadetimi osebami.
Če komisija ugotovi potrebo po dodatnem strokovnem mnenju, lahko zanj zaprosi strokovnjake ustreznih strok.
13. člen
(varstvo osebnih podatkov)
Podatke, ki jih pri svojem delu pridobi komisija in imajo značaj osebnih podatkov, se obravnava in shranjuje v skladu z določbami zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99 in 57/01).
Podatke iz prejšnjega odstavka morajo člani komisije varovati kot poklicno skrivnost, celotna dokumentacija zaupne narave pa se hrani v primerno varovanem arhivu Ministrstva za zdravje.
V izjemnih primerih, ko je dokumentacija zaupne narave posredovana članom komisije, mora biti jasno označena kot zaupno gradivo. Po zaključku seje komisije, na kateri je bila konkretna problematika obravnavana, morajo člani komisije zaupno gradivo, ki so ga prejeli, preko predstavnika Ministrstva za zdravje predati v komisijsko uničenje.
14. člen
(dajanje soglasij)
Komisija v skladu z zakonom daje soglasje:
– za odvzem posamezne ledvice ali dela jeter iz telesa živega dajalca zaradi presaditve osebi, s katero je genetsko, družinsko ali emocionalno povezan, če ni mogoče v razumnem času dobiti organa umrlega dajalca ali če tak način zagotavlja bistveno boljše možnosti zdravljenja kot druge oblike nadomestnega zdravljenja končne odpovedi ledvic ali jeter;
– za odvzem tkiv, ki se obnavljajo, osebi mlajši od osemnajstih let oziroma polnoletni osebi, ki ni sposobna za razsojanje, če gre za presaditev njenemu bratu ali sestri.
Komisija daje soglasje za postopke iz prejšnjega odstavka na podlagi vloge, ki jo za posamezen primer komisiji posreduje zdravnik, ki predlaga tak način zdravljenja.
15. člen
(dokončnost odločitve)
Odločitev komisije mora biti obrazložena in je dokončna.
16. člen
(letna poročila)
Komisija poroča o svojem delu ministru enkrat letno v obliki pisnega poročila, ki ga pripravi predsednik komisije. Letno poročilo obravnava in sprejema komisija na eni izmed svojih sej pred njegovo oddajo.
17. člen
(dokumentacija in arhiv)
Komisija vodi o svojem delu zaupno dokumentacijo, ki je arhivirana najmanj 10 let pri Ministrstvu za zdravje. O tem, kaj iz dokumentacije se lahko sporoči predstavnikom sredstev javnega obveščanja, odloči predsednik komisije. Pri tem upošteva določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. V primeru dvoma o tem vprašanju odloča komisija.
18. člen
(administrativne naloge)
Administrativne naloge za komisijo zagotavlja Ministrstvo za zdravje.
IV. KONČNA DOLOČBA
19. člen
(objava in veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 5801-1/01
Ljubljana, dne 25. marca 2002.
Minister
za zdravje
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
