Na podlagi drugega odstavka 9. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 18. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) je Občinski svet občine Škofja Loka na 19. redni seji dne 18. 10. 2001 sprejel

A) Načela za izbor in vrednotenje programov športa v Občini Škofja Loka, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev
Postopek za sprejem letnih programov športa
I. Na podlagi 10. člena zakona o športu je občina dolžna objaviti razpis za zbiranje ponudb programov, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev občine. S tem razpisom zagotovimo možnost prijave vsem zainteresiranim izvajalcem in enakopravnost vseh izvajalcev. Razpis mora biti objavljen med 15. oktobrom in 15. novembrom. V njem se opredeli:
– izvajalce, ki lahko kandidirajo s programi,
– programe, ki bodo sofinancirani,
– pogoje, ki jih morajo izvajalci izpolnjevati,
– način izbora in podlaga za izbor.
II. Prispele programe na razpis na podlagi meril Občine Škofja Loka ovrednoti Zavod za šport.
III. Z vsakim izvajalcem, kateremu je poteklo najmanj eno leto po registraciji na Upravni enoti Škofja Loka in mu je priznano sofinanciranje programov se sklene pogodba, ki jo podpiše župan Občine Škofja Loka oziroma po pooblastilu župana direktor Zavoda za šport Škofja Loka.
Načela za izbor programa športa
Upravičenci za sofinanciranje programov so lahko samo tisti izvajalci športnih programov:
– ki so se javili na letni javni razpis,
– ki izvajajo športne programe v naslednjih segmentih športa:
1. športna vzgoja otrok, mladine in študentov,
2. kakovostni šport,
3. vrhunski šport,
4. športna rekreacija,
5. šport invalidov,
6. izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
7. športne prireditve in priznanja,
– ki imajo zagotovljeno vadbo najmanj 30 tednov v letu oziroma so upravičenci po točkah, ki sledijo,
– ki imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev programa, s katerim kandidirajo na razpisu,
– ki imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini – velja za športna društva in klube.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa v občini.
Proračunska sredstva za šport praviloma ne zadoščajo za pokrivanje vseh programov. Zato merila razvrščajo športne panoge na podlagi razširjenosti in uspešnosti. Športna društva se na podlagi teh pokazateljev razvrščajo in vrednotijo po posameznih elementih s pomočjo točk, katerim se vrednost določi, ko je sprejet proračun.
Razvrščanje v skupine je smiselno zaradi medsebojne primerljivosti športnih organizacij, društev, ki izhaja iz narave športne panoge. Društva se razdelijo v skupine glede na vsebino njihovega delovanja.
1. skupina: individualne športne panoge, kjer člani tekmujejo na uradnih tekmovanjih nacionalnih športnih zvez, pri katerih lahko posameznik osvoji naslov državnega prvaka.
2. skupina: kolektivne športne panoge kjer ekipe tekmujejo na uradnih tekmovanjih nacionalnih športnih zvez, pri katerih lahko samo ekipa, ne pa posameznik osvoji naslov državnega prvaka.
3. skupina: organizacije s športno-rekreativno vsebino, kjer člani ne tekmujejo za naslov državnega prvaka. Cilj delovanja je zdrav način življenja s športnim ukvarjanjem.
Glede na pomen v občini pa je potrebno društva razvrstiti tudi v razrede, ki omogočajo različnost sofinanciranja delovanja programa. V te razrede se uvrščajo društva iz prvih dveh skupin. Glavna pokazatelja za razrede pa sta:
– razširjenost športne panoge (kazalec tu je število članstva in tekmovalcev),
– uspešnost športne panoge (kazalci tu so tekmovanja in uvrstitve).
Izhodišče je, da se sofinancirajo društva, ki so po uporabljenih kazalcih nad povprečjem. Društva, ki dosegajo povprečje so v sredini razredov in tako tudi sofinancirana. Društva pod povprečjem pa praviloma nimajo sofinanciranih programov ali pa so le-ta sofinancirana simbolično.
1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov
Športna vzgoja otrok in mladih, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa. Opredelimo jo lahko kot vzgojo za zdravo življenje, zavzemanje za »fair play«, strpnost, spoštovanje posameznika in vzgojo za večjo kakovost življenja v dobi odraslosti in starosti. Tu morajo biti zagotovljeni pogoji za vključevanje čim večjega števila mladih.
Iz proračunskih sredstev se pod to točko sofinancirajo naslednje veje:
A) Športna vzgoja predšolskih otrok
1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok
Minimalni program je program Zlati sonček, ki obsega vsa temeljna športna znanja. Poudarjeno je zlasti učenje plavanja. Poleg Zlatega sončka so še Ciciban planinec, Naučimo se plavati in druge oblike redne športne vadbe.
Programi so: Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec, športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci.
Sofinancira se koordinacija in organizacija programov, propagandno gradivo, strokovni kader in stroški najemnine objektov, v kateri je največ 20 otrok.
B) Športna vzgoja šoloobveznih otrok
1. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
To je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe. Programe za otroke od 6. do 15. leta starosti lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti.
Programi so: Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, drugi 80-urni programi.
Sofinancira se koordinacija in organizacija programov, propagandno gradivo, strokovni kader in stroški najemnine objektov.
2. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
V programe se vključujejo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Tu so programi za otroke od 6. do 15. leta in jih lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti.
Programi so razdeljeni v tri stopnje, kjer je obseg treningov in tekmovanj odvisen od specifičnosti športne zvrsti. Obseg je naslednji:

cicibani, cicibanke                                       240 ur
mlajši dečki, deklice                              240 do 400 ur
starejši dečki, deklice                            300 do 800 ur

Sofinancira se strokovni kader, najemnina objektov, materialni stroški programov in nezgodno zavarovanje.
3. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami
V te programe se glede na interes lahko vključujejo otroci s posebnimi potrebami. Sofinancira se strokovni kader za izvedbo 80-urnega programa na skupino, v kateri je najmanj 10 otrok in objekt.
C) Športna vzgoja mladine
1. Interesna športna vzgoja mladine
To je dejavnost mladine, ki se prostovoljno vključuje v športne programe. Programe za mladino od 15. do 20. leta lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti.
Sofinancira se strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v katerih je največ 20 mladih in objekt.
2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
To je načrtna vzgoja mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Programe imenujemo panožne športne šole, ki obsegajo 400 do 1100 vadbenih in tekmovalnih ur letno kjer morajo izvajalci zadostiti prostorskim, kadrovskim in drugim zahtevam za strokovno izpeljavo programa. Sofinancira se objekt in strokovni kader.
3. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami
V tem obdobju je športna dejavnost mladine s posebnimi potrebami namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje v vsakdanje življenje. Oblike dejavnosti so športna vadba, tekmovanja in tečaji. Sofinancira se strokovni kader za izvedbo 80-urnega programa na skupino, v kateri je največ 10 mladih in objekt.
Č) Športna dejavnost študentov
1. Interesna športna dejavnost študentov
Študentom je šport dopolnilo intelektualnemu delu. Sofinancirajo se 80-urni programi in programi za odpravljanje plavalne nepismenosti in sicer strokovni kader na skupino, v kateri je 10–20 študentov in študentk ter objekt.
2. Kakovostni šport
Tu so članske kategorije, katerim program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. Tem kategorijam so realen domet tekmovanja na državnem nivoju. To je že tržna kategorija in ne more biti odvisna samo od proračunskih sredstev. Programi se sofinancirajo na področju najemnin športnih objektov.
3. Vrhunski šport
Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda. Te programe predvsem podpirajo in sofinancirajo Ministrstvo in panožne zveze in to priprave ter nastope slovenskih državnih reprezentanc. Ker je tudi to tržna kategorija se sofinancirajo iz proračunskih sredstev 1200-urni programi kategoriziranim vrhunskim športnikom za športne panoge, ki so na rednem programu olimpijskih iger.
4. Športna rekreacija
V to skupino športnih panog štejemo športno rekreacijo in članske kategorije, ki ne tekmujejo na najvišjem nivoju države. Programi se praviloma financirajo s strani udeležencev. Vendar zaradi javnega interesa po vključevanju čim večjega števila občanov v športno aktivnost se sofinancira iz občinskega proračuna za vsakega člana s plačano članarino nek simboličen prispevek za najemnino objekta oziroma materialne stroške, za socialno in zdravstveno ogrožene ter občane starejše od 65 let pa tudi strokovni kader. Sofinanciranje je namenjeno tudi k cenovno ugodnejši izpeljavi družinskih programov, staršev skupaj z otroki.
5. Šport invalidov
Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. Iz sredstev občinskega proračuna se sofinancira uporaba objekta in strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 10 invalidov. Invalidi s pripravami in tekmovanji nad nivojem rekreacije pa se obravnavajo pri programih, ki so že predhodno omenjeni.
6. Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
Strokovni kadri morajo imeti predpisano izobrazbo ali usposobljenost za izvajanje športnih programov. Izobrazba mora biti v skladu z zakonom o športu (Uradni list RS, št. 22/98).
Sofinancirajo se kotizacije za pridobitev nazivov usposobljenosti, licenc in seminarje za izvajanje programov Zlati sonček in Krpan, seminarje za usposobljenost sodnikov.
7. Športne prireditve in priznanja športnikom in športnim delavcem
Programe pomembne za Občino Škofja Loka sprejme Zavod za šport vsako leto posebej. Sofinancira se njihova organizacija. Prav tako pa se sofinancirajo priznanja športnikom in športnim delavcem za tekmovalne in organizacijske dosežke v skladu s pravilnikom o podeljevanju priznanj.
B) Merila za izbor in vrednotenje programov športa v Občini Škofja Loka, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev
Uvodna določila
Izvajalci programov skupnih nalog se morajo prijaviti na javni razpis, ki ga Občina Škofja Loka objavi med 15. oktobrom in 15. novembrom za vsako naslednje proračunsko leto. Programi morajo biti potrjeni s strani pristojnega organa upravljanja in pripravljeni v skladu z navodili, ki jih ob razpisu določi s pomočjo Zavoda za šport Občina Škofja Loka.
Športne panoge se razvrstijo na podlagi razširjenosti in uspešnosti. Na podlagi zahtevanega poročila o izvajanju programa za preteklo leto se program vrednoti s točkovnim sistemom. Vsota vseh točk predstavlja najmanj 96% sprejetega proračuna, na podlagi katerega se določi višina točke. Največ 4% predstavljajo rezervo, s katero Zavod za šport rešuje prošnje in nepredvidene probleme društev in klubov.
Izvajalci programov skupnih nalog, ki prvič kandidirajo, so upravičeni do sredstev le simbolično s sklepom sveta Zavoda za šport Občine Škofja Loka. Z izvajalcem programa se sklene pogodba.
Občina Škofja Loka posameznemu segmentu športa namenja naslednja sredstva:
1. športna vzgoja otrok, mladine in študentov od 65 do 74%,
2. kakovostni šport od 5 do 7%,
3. vrhunski šport od 0,5 do 2%,
4. športna rekreacija od 10 do 13%,
5. šport invalidov od 1 do 3%,
6. izpopolnjevanje strokovnih kadrov od 4 do 8%,
7. športne prireditve in priznanja od 4 do 6%.
1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov
A) Športna vzgoja predšolskih otrok
1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok
V okviru športa otrok, mladine in študentov ta postavka opredeljuje do 8% sredstev.
Programi so Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in druge športne dejavnosti. Organizator programa na podlagi vsakoletnega poročila svetu Zavoda za šport po sklepu dobi sredstva za najmlajše v omenjeni višini. Če je organizatorjev več se sredstva optimalno razvrstijo po dogovoru med izvajalci samimi.
B) Športna vzgoja šoloobveznih otrok
1. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
V okviru športa otrok, mladine in študentov ta postavka opredeljuje do 20% sredstev.
Programi so Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, 80-urni programi, šolska športna tekmovanja. Programi so namenjeni vsem otrokom, ki zajemajo najširšo možno populacijo, kjer se upoštevajo različni parametri, ki kandidate na razpis na podlagi poročil za preteklo obdobje klasificira po točkovnem sistemu. Pri šolskih športnih tekmovanjih se na podlagi razpisa, ki je vsako leto objavljenega v reviji Šport mladih, povrnejo dogovorjeni stroški.
V primeru večih organizatorjev se sredstva optimalno razvrstijo po dogovoru med izvajalci samimi.
2. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
V okviru športa otrok, mladine in študentov ta postavka opredeljuje do 70% sredstev.
Programi so opredeljeni glede na starostno skupino v skupnem številu treningov in tekmovanj od 240 do 800 ur. Po točkovnem sistemu, se ovrednoti in sofinancira športne programe.
3. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami
V okviru športa otrok, mladine in študentov ta postavka opredeljuje do 3% sredstev.
Sredstva se glede na dejavnost optimalno razvrstijo med organizatorje programov, ki zajemajo to populacijo otrok.
C) Športna vzgoja mladine
1. Interesna športna vzgoja mladine
V okviru športa otrok, mladine in študentov ta postavka opredeljuje do 10% sredstev.
Programi so namenjeni predvsem srednješolski mladini, kjer se na podlagi poročil medsebojno primerjajo.
2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
V okviru športa otrok, mladine in študentov ta postavka opredeljuje do 15% sredstev.
Organizatorji programov v tem segmentu upoštevajo tako imenovane kategorije kadetov-inj, mladincev-ink in mladih članskih vrst. Sredstva se razdelijo med prijavljence na podlagi poročil in točkovnem sistemu, ki izvajalce programov medsebojno primerja.
3. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami
V okviru športa otrok, mladine in študentov ta postavka opredeljuje do 2% sredstev.
Glede na dejavnost organizatorjev programov se sredstva optimalno razvrstijo za delo z mladimi, ki potrebujejo posebno pozornost.
Č) Športna dejavnost študentov
1. Interesna športna dejavnost študentov
V okviru športa otrok, mladine in študentov ta postavka opredeljuje do 3% sredstev.
Sredstva so namenjena organiziranemu delovanju študentov v lokalni skupnosti in so razdeljena na podlagi delovanja in poročil.
2. Kakovostni šport
Po točkovnem sistemu se društva na podlagi dejavnosti medsebojno primerja in razvrsti po parametrih kot so: porabljena sredstva za plačevanje najemnin športnih objektov oziroma štartnin, doseženi rezultati itd.
3. Vrhunski šport
Tu so zajete športne sredine, posamezniki, ki so objavljeni v Obvestilih Olimpijskega komiteja Slovenije. Ta Obvestila redno izdajajo sezname kategoriziranih športnikov na osnovi športnih rezultatov, kriterijev za kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji in predlogov nacionalnih športnih panožnih zvez. Sredstva se na podlagi prijav smiselno razdelijo s sklepom sveta Zavoda za šport.
4. Športna rekreacija
Tako kot je zapisano v Načelih za izbor in vrednotenje programov športa v Občini Škofja Loka, se sofinancira simboličen prispevek, ki se ga ovrednoti po točkovnem sistemu za plačano članarino oziroma po eventualno potrebnih drugih specifično merljivih elementih, ki jih lahko sproti določi Zavod za šport.
5. Šport invalidov
Sredstva se razdelijo organizatorjem programov, ki delujejo na tem področju na podlagi primerljivih podatkov.
6. Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
Zberejo se podatki pri vseh društvih in klubih o stroških kotizacij, licenc in seminarjev za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov. Ti podatki zajemajo samo predpisano izobrazbo v skladu z zakonom o športu. Po točkovnem sistemu se društvom dodelijo točke.
7. Športne prireditve in priznanja športnikom in športnim delavcem
Za programe, pomembne za Občino Škofja Loka, se sofinancira njihova organizacija. Sofinancirajo pa se tudi priznanja športnikom in športnim delavcem za tekmovalne in organizacijske dosežke v skladu s pravilnikom za podeljevanje priznanj, plaket in svečanih listin Zavoda za šport in Športne zveze občine Škofja Loka.
Prehodne in končne določbe
Če upravičenec, ki je v preteklem letu prejel javna sredstva iz občinskega proračuna Zavodu za šport Škofja Loka ni v roku oddal zahtevanega poročila o izvajanju programa za preteklo leto, ni upravičen do sredstev za tekoče leto.
Načela in merila za izbor in vrednotenje programov športa v Občini Škofja Loka, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev pričnejo veljati 1. 1. 2002.
Z dnem, ko začnejo veljati ta načela in merila, prenehajo veljati merila za izbor in vrednotenje programov športa v Občini Škofja Loka, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev, ki jih je Občinski svet občine Škofja Loka sprejel na 7. redni seji dne 30. 9. 1999.