Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merila za merjenje krvnega tlaka, z dodatnimi vizualnimi ali akustičnimi indikatorji ali brez njih, s tiskalnikom ali brez njega, z napajanjem iz izmeničnega omrežja ali z lastnim baterijskim napajanjem (v nadaljnjem besedilu: merilniki), postopke overitev ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP–50–R16.

Ta pravilnik se nanaša na merilnike, ki imajo odobritev tipa in prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za manometre za merjenje krvnega tlaka (Uradni list SFRJ, št. 20/86).

Ta pravilnik se nanaša na merilnike z živim srebrom in na merilnike z mehanskim elastičnim zaznavalom (aneroidne merilnike).

Šteje se, da merilniki, ki izpolnjujejo zahteve mednarodnega priporočila OIML R 16 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 16), izpolnjujejo tudi zahteve tega pravilnika.
Sklicevanje na mednarodna priporočila OIML izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale).
Mednarodno priporočilo OIML R 16 v francoskem jeziku in prevod v angleškem jeziku sta dosegljiva na Uradu RS za meroslovje.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– “elektromehanski merilniki” so lahko merilniki z živim srebrom ali mehanski aneroidni merilniki, ki imajo določene elektromehanske sestavne dele, kot npr. črpalko ali izpustni ventil;
– “manšeta” je pnevmatični sestavni del merilnika, ki v napihnjenem stanju zapre pretok krvi skozi opazovano žilo, da se lahko ob kontroliranem zmanjševanju zračnega tlaka registrirajo značilne vrednosti krvnega tlaka;
– “izpustni ventil” je sestavni del merilnika za ročno ali avtomatsko kontrolirano zmanjševanje zračnega tlaka v manšeti;
– “histerezni pogrešek” je razlika v izmerjeni vrednosti istega (statičnega) tlaka, če je merjen v naraščajoči ali padajoči smeri.

Dovoljena merska enota za merilnike je milimeter živosrebrovega stolpca s simbolom mmHg ali kilopaskal s simbolom kPa.

Gornja meja merilnega območja je med 260 mmHg (35,1 kPa) in 300 mmHg (40,5 kPa).

Najmanjši razdelek na analogni merilni skali merilnika mora biti 2 mmHg oziroma 0,2 kPA na skali z razdelbo v kPa. Začetek merilne skale mora biti označen z 0 mmHg (0 kPa).
Posamezne vrednosti tlaka so lahko označene z dodatnimi skrajšanimi oznakami S ali Sys za sistolični tlak, D ali Dia za diastolični tlak ter M ali Map za srednji arterijski tlak.

Temperaturno delovno območje merilnikov je od 15 ˚C do 25 ˚C.

V celotnem temperaturnem delovnem področju in pri relativni vlagi med 20% in 85% največji dopustni pogreški pri merjenju tlaka v manšeti v postopku redne ali izredne overitve ne smejo preseči vrednosti ±4 mmHg (±0,5 kPa).

Največji dopustni pogreški elektromehanskih merilnikov in merilnikov v uporabi ne smejo preseči vrednosti ±4 mmHg (±0,5 kPa).

Za merilnike so obvezne redne in izredne overitve. Rok, v katerem se redno overjajo merilniki, je eno leto.

Redne ali izredne overitve obsegajo:
1. splošni vizualni pregled in primerjavo obstoječega stanja z opisom v navodilu za uporabo;
2. preverjanje sposobnosti vračanja nivoja živega srebra oziroma kazalca manometra na ničlo oziroma na vrednost, ki se od ničle ne razlikuje več, kot je vrednost največjega dopustnega pogreška;
3. meroslovno-tehnični preskus, ki obsega:
– preskus tesnosti pri tlaku, ki leži v zgornji tretjini merilnega območja merilnika. Po petih minutah od začetka preskusa se izmeri padec tlaka. Padanje tlaka ne sme preseči vrednosti 4 mmHg/min ali 0,5 kPa/min);
– preskus delovanja varnostnega izpustnega ventila, če ta obstaja, in regulacijskega izpustnega ventila;
– kontrolo stanja prozorne merilne cevi in rezervoarja pri merilnikih z živim srebrom. Toleranca mere premera cevi, sistem blokade pred iztokom med transportom ter čas vzpostavitve živosrebrovega stolpca morajo ustrezati zahtevam in podatkom, podrobneje navedenim v OIML R 16–1, točka 6.4;
– meritve odstopanje tlaka v manšeti.
V normalnih delovnih pogojih (temperatura okolice od 15 ˚C do 25 ˚C, relativna vlaga med 20% in 85%) največji dopustni pogrešek ne sme preseči vrednosti ±4 mmHg ali ±0,5 kPa. Preskus se izvede v najmanj šestih točkah merilnega območja.

Osnovna oprema za izvajanje meroslovno-tehničnih preskusov sestoji iz:
– kalibriranega etalonskega merilnika z največjo merilno negotovostjo 0,8 mmHg ali 0,1 kPa. Pri analogni skali s kazalcem zadošča vrednost najmanjšega razdelka 1 mmHg, pri digitalni izvedbi pa številčni prirastek 1 mmHg;
– štoparice z največjo merilno negotovostjo 0,1 s;
– vira tlaka z izpustnim ventilom;
– kovinskega balastnega volumna od 0,1 l do 0,5 l;
– pomožne varnostne prestrezne posode za živo srebro.

Merilniki, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za manometre za merjenje krvnega tlaka (Uradni list SFRJ, št. 20/86), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev, če izpolnjujejo zahteve iz 10. in 11. člena tega pravilnika.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za manometre za merjenje krvnega tlaka (Uradni list SFRJ, št. 20/86).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.