Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za indukcijske števce za električno energijo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati indukcijski števci za delovno električno energijo razredov točnosti 0,5, 1 in 2 (v nadaljnjem besedilu: števec delovne energije) in za jalovo električno energijo razreda točnosti 3 (v nadaljnjem besedilu: števec jalove energije), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-49.
2. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1) »števec električne energije« (v nadaljnjem besedilu: števec) je integracijski aparat, ki meri električno energijo v wattnih urah ali desetiških večkratnikih te enote;
2) »indukcijski števec« je števec, pri katerem magnetni fluksi, vzbujeni s tokovi v navitjih nepremičnih elektromagnetov ter zaviralnih sistemov, delujejo na inducirane toke v gibljivem delu – rotorju, kar povzroča njegovo gibanje, ki je sorazmerno obremenitvi;
3) »enofazna delovna energija« je časovni integral zmnožka efektivne vrednosti napetosti, toka in faktorja moči. Faktor moči pri sinusni napetosti in sinusnem toku je cos φ, kjer je φ fazna razlika med napetostjo in tokom;
4) »večfazna delovna energija« je algebrajski seštevek delovnih energij posameznih faz;
5) »enofazna jalova energija« je energija, ki jo meri števec delovne energije, če teče skozi njegov tokovni krog isti tok, njegov napetostni krog pa je priključen na napetost, ki je po vrednosti enaka dejanski napetosti, vendar je proti njej pomaknjena za 90°;
6) »večfazna jalova energija« je algebrajski seštevek jalovih energij posameznih faz;
7) »faktor popačenja ali distorzija« je razmerje med efektivno vrednostjo ostanka, dobljenega s tem, da je od osnovnega harmonika odšteta nesinusna veličina in efektivno vrednostjo nesinusne veličine;
8) »odstotni faktor popačenja« je v odstotkih izražena vrednost faktorja popačenja;
9) »števec delovne energije ali delovni števec« je števec, ki meri delovno električno energijo v enotah za energijo;
10) »števec jalove energije ali jalovi števec« je števec, ki meri jalovo električno energijo v enotah za energijo.
Eksaktni števec jalove energije je števec jalove električne energije, pri katerem je notranji kot gonilnega sistema 180° oziroma 0°.
Števec jalove energije z umetnim vezjem je števec jalove energije z drugačnim notranjim kotom gonilnega sistema kot 180° oziroma 0°;
11) »transformatorski števec« je števec, ki je namenjen za priključek na merilni transformator oziroma merilne transformatorje.
Števec s primarnim številčnikom je transformatorski števec, katerega števnik registrira električno energijo, merjeno na primarni strani merilnih transformatorjev.
Števec s sekundarnim (polprimarnim) številčnikom je transformatorski števec, pri katerem je treba kazanje števnika pomnožiti s konstanto transformacije, da bi se dobila električna energija, merjena na primarni strani merilnih transformatorjev;
12) »večtarifni števec z dvema ali več števniki« so števci, ki v določenih časovnih presledkih registrirajo električno energijo različnih tarif;
13) »števec s kazalcem maksimuma ali maksimalni števec z dodatno napravo« je števec, ki meri največjo vrednost srednje moči v času med dvema zaporednima odčitavanjema;
14) »števec z dajalnikom impulzov z dodatno napravo« je števec, ki daje impulze za ustrezno vrednost merjene energije, namenjen za daljinsko merjenje;
15) »tip števca« je oznaka, s katero se označijo števci enake vrste, ki jih je izdelal isti proizvajalec in ki imajo:
– enake meroslovne lastnosti,
– enako konstrukcijo elementov, ki določajo meroslovne lastnosti,
– enako število amperskih ovojev in enako število ovojev na volt za napetostni elektromagnet,
– enako razmerje med največjim in temeljnim tokom.
Števci enakega tipa imajo lahko več vrednosti temeljnega toka in referenčne napetosti.
Tip števca označi proizvajalec z vrsto črk ali številk ali z njihovo kombinacijo;
16) »preskus tipa« je preskus vzorca števca enakega tipa, da bi se ugotovilo, ali števci zadevnega tipa izpolnjujejo s tem pravilnikom predpisane meroslovne zahteve;
17) »dokazni vzorec tipa« je izbrani števec ali nekaj števcev enakega tipa, na katerih je bil opravljen preskus tipa in ki ustrezajo meroslovnim zahtevam za ustrezni razred točnosti števca;
18) »vplivna veličina« je veličina, ki je števec ne meri, a vpliva na njegovo kazanje;
19) »absolutni pogrešek« je algebrajska razlika med energijo, registrirano s števcem, in pravo vrednostjo energije;
20) »relativni pogrešek« je količnik absolutnega pogreška in prave vrednosti energije;
21) »odstotni pogrešek« je vrednost relativnega pogreška, pomnožena s 100;
22) »sprememba« je algebrajska razlika med merjenimi vrednostmi energije, če izbrana vplivna veličina dobi zaporedoma dve določeni vrednosti;
23) »srednji temperaturni koeficient« je količnik spremembe odstotnega pogreška in spremembe temperature, ki povzroči to spremembo;
24) »točnost števca« je njegova lastnost, da izmeri energijo, ki je enaka pravi vrednosti energije. Točnost števca je opredeljena z mejami pogreška in mejami spremembe;
25) »razred točnosti« je število, ki je enako absolutni vrednosti številčnega zneska dopustnega pogreška števca pri temeljni moči ob referenčnih pogojih.
3. člen
Deli konstrukcije indukcijskega števca so:
1) merilni sistem, ki ga sestavljajo gonilni sistem, gibljivi del – rotor in zaviralni sistem, katerih medsebojno delovanje povzroča vrtenje gibljivega dela – rotorja;
2) gonilni sistem, ki kot aktivni del števca z učinkovanjem svojih magnetnih fluksov na inducirane tokove povzroča vrtilni moment v gibljivem delu – rotorju.
Gonilni sistem je sestavljen iz napetostnega in tokovnega elektromagneta z napravami za nastavitev;
3) zaviralni sistem, ki z delovanjem svojega magnetnega fluksa na inducirane tokove povzroča zaviralni moment v gibljivem delu – rotorju.
Zaviralni sistem je sestavljen iz enega ali več trajnih magnetov in naprave za njihovo nastavitev;
4) gibljivi del – rotor, na katerega delujejo magnetni fluksi nepremičnih elektromagnetov in zaviralnih elementov in poganja številčnik;
5) številčnik, ki registrira električno energijo.
Števnik je del številčnika, ki odčitava oziroma prikazuje električno energijo.
Večtarifni številčnik je številčnik z dvema ali več števniki, ki v določenih časovnih presledkih registrirajo električno energijo (števec z dvotarifnim številčnikom se najpogosteje imenuje dvotarifni števec, števec s tritarifnim številčnikom pa tritarifni števec);
6) okrov števca, ki ga sestavljata dno in pokrov števca;
Dno je zadnji del števčevega okrova, na katerega se praviloma pritrdi števec. Na dno so pritrjeni nosilec merilnega sistema, priključnica in pokrov števca.
Pokrov števca je sprednji del števčevega okrova, ki je lahko izdelan iz prozornega materiala; če je izdelan iz neprozornega materiala, ima eno ali več okenc, tako da je viden števnik in gibljivi del;
7) nosilec sistema, na katerem so pritrjeni gonilni sistem in številčnik, zaviralni sistem in ležaji rotorja, v nekaterih primerih pa tudi naprave za nastavitev;
8) priključnica, ki je namenjena zvezi zunanjih vodnikov z električnimi tokokrogi števca, je iz izolirnega materiala, v njej so vse ali pa samo nekatere kovinske sponke.
Pokrov priključnice predstavlja del števca, ki pokriva priključnico in konce vodnikov ali druge priključne elemente, ki ustvarjajo zvezo med števcem in zunanjimi vodniki;
9) tokovni krog, v katerem se vzbuja tok merjene veličine oziroma tok, ki je z njim sorazmeren;
10) pomožni krog kot električni tokokrog znotraj števčevega okrova, ki ga sestavljajo navitja tarifnih in dodatnih naprav in notranja vezja števca, prek katerih so tarifne in dodatne naprave povezane z ustreznimi napravami oziroma električnimi tokokrogi (npr. stikalna ura, rele, števec impulzov idr.);
11) napetostni krog, ki je priključen na napetost električnega tokokroga merjene veličine oziroma na napetost, ki je z njo sorazmerna.
4. člen
Osnovne veličine po tem pravilniku imajo naslednji pomen:
1) temeljni tok (I(o)) je efektivna vrednost toka, za katero so določene posamezne značilnosti števca;
2) največji tok (I(m)) je največja efektivna vrednost toka, pri kateri števec s svojimi merilno-tehničnimi značilnostmi izpolnjuje s tem pravilnikom predpisane meroslovne zahteve;
3) termični tok (I(t)) je efektivna vrednost toka, ki jo mora števec vedno zdržati brez okvare;
4) temeljna moč je zmnožek temeljnega toka, referenčne napetosti in faktorja moči, ki je enak ena;
5) referenčna napetost je napetost, za katero so določene posamezne značilnosti števca;
6) referenčna frekvenca je frekvenca, za katero so določene nekatere značilnosti števca;
7) referenčna temperatura je vrednost temperature okolja, za katero je števec namenjen;
8) konstanta števca je vrednost, določena z razmerjem med energijo, registrirano s števcem, in tej energiji ustreznim številom vrtljajev rotorja;
9) temeljna hitrost vrtenja je nazivna vrednost hitrosti vrtenja rotorja, izražena v vrtljajih na minuto, pri referenčnih pogojih in temeljni moči;
10) temeljni vrtilni moment je nazivna vrednost vrtilnega momenta, ki deluje na rotor v mirovanju, pri referenčnih pogojih in temeljni moči;
11) stanje števnika je številčna vrednost, dana s položajem kolutov, skal in kazalcev, upoštevajoč morebitno decimalno delitev oziroma faktor za zvišanje mestne vrednosti. Stanje števnika se izraža v enotah merjene veličine;
12) kazanje števnika je razlika med dvema stanjema števnika v časovnem presledku med dvema odčitavanjema. Kazanje števnika se izraža v enotah merjene veličine;
13) podatek števnika je dejanska vrednost merjene veličine, če se upošteva tudi morebitna konstanta transformacije.
Če je števec priključen direktno ali prek merilnih transformatorjev in je opremljen s primarnim števnikom, je podatek števnika enak njegovemu kazanju. Pri števcih s pol- primarnim ali sekundarnim števnikom se kazanje števnika pomnoži s konstanto transformacije za pridobitev podatka števnika;
14) konstanta transformacije je nazivno razmerje transformacije tokovnih transformatorjev pri polindirektnem merjenju oziroma zmnožek nazivnih razmerij transformacije tokovnih in napetostnih merilnih transformatorjev pri indirektnem merjenju;
15) zmogljivost števnika je podatek, izražen v enotah merjene veličine, ki ga kaže števnik, ko njegov kolut, skala oziroma kazalec največje mestne vrednosti napravi en poln vrtljaj;
16) pretočni čas števnika je v urah izraženi količnik med zmogljivostjo števnika in največjo močjo;
17) prenosno razmerje številčnika je skupno prenosno razmerje med številom vrtljajev zadnjega koluta, skale oziroma kazalca in številom vrtljajev rotorja;
18) zračna razdalja je najkrajša, v zraku merjena razdalja med dvema prevodnima deloma;
19) plazilna razdalja je najkrajša, po zunanji površini izolacije merjena razdalja med dvema prevodnima deloma, pri čemer niso vštete reže, manjše od 1 mm oziroma skupne širine 1 mm.
5. člen
Referenčni pogoji so vrednosti vplivnih veličin, pri katerih števec izpolnjuje meroslovne zahteve glede točnosti.
6. člen
Normalne vrednosti temeljnega toka števca so navedene v naslednji tabeli:
----------------------------------------------------------------
Števci Normalne vrednosti temeljnega toka (A)
----------------------------------------------------------------
Za direktni priključek 5-10-15-20-30-40-50
Za priključek prek
merilnih transformatorjev 0,2-0,3-0,6-1-1,5-2-2,5-3-5
----------------------------------------------------------------
Temeljni tok števca za priključek prek merilnih transformatorjev mora biti del največjega toka, ki je celo število.
Najmanjši dovoljeni največji tok števca mora znašati 1,2-kratno vrednost temeljnega toka.
Največji tok števca, ki je večji od 1,2-kratne vrednosti temeljnega toka, sme biti samo celi večkratnik temeljnega toka.
Največji tok števca za priključek prek merilnih transformatorjev sme biti 1,2 A, 2 A, 6 A in 10 A.
Števec mora zdržati termični tok najmanj 1,2-kratne vrednosti največjega toka.
7. člen
Normalne vrednosti referenčne napetosti števca so navedene v naslednji tabeli:
Poleg vrednosti referenčnih napetosti imajo lahko števci za direktni priključek še druge referenčne napetosti do 660 V, števci za priključek prek merilnih transformatorjev pa referenčne napetosti do 400 V.
8. člen
Normalna vrednost referenčne frekvence je 50 Hz.
Normalna vrednost referenčne temperature je 23 °C.
9. člen
Lastna poraba posameznega napetostnega kroga pri referenčni napetosti, referenčni temperaturi in referenčni frekvenci ne sme presegati vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:
---------------------------------------------------------------------------
Števec jalove
Števec Števci delovne energije razreda točnosti energije razreda
točnosti
---------------------------------------------------------------------------
0,5 1 2 3
---------------------------------------------------------------------------
Enofazni 3 W (12 VA) 3 W (12 VA) 2 W (8 VA) 2 W (8 VA)
Trifazni 2 W (12 VA) 2 W (12 VA) 2 W (10 VA) 2 W (10 VA)
---------------------------------------------------------------------------
Lastna poraba posameznega tokovnega kroga pri temeljnem toku, referenčni temperaturi in referenčni frekvenci ne sme presegati vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:
---------------------------------------------------------------------------
Števec jalove
Števec Števci delovne energije razreda točnosti energije razreda
točnosti
---------------------------------------------------------------------------
0,5 1 2 3
---------------------------------------------------------------------------
Enofazni
in trifazni 6 VA 4 VA 2,5 VA 2,5 VA
---------------------------------------------------------------------------
10. člen
Izolirni material ne sme pri normalnem delovanju števca sčasoma spremeniti svojih dielektričnih lastnosti v tolikšni meri, da bi to utegnilo bistveno vplivati na delovanje števca.
Šteje se, da števec izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka, če po dielektričnih preskusih ustreza s tem pravilnikom predpisanim zahtevam.
Števec mora zdržati enominutni dielektrični preskus s sinusno napetostjo efektivne vrednosti 2 000 V in frekvenco 50 Hz:
– med vsemi krogi, v katerih se med normalnim delovanjem števca pojavlja potencialna razlika;
– med deli števca, ki so pod napetostjo, in kovinskimi deli zaprtega števca, ki so dostopni od zunaj.
Preskusno napetost je treba postopoma povečevati do določene vrednosti. Če je okrov števca iz izolirnega materiala, je treba števec pri preskusu oviti s kovinsko folijo ali ga postaviti na ravno kovinsko ploščo, s katero se zvežejo vsi kovinski deli okrova, dostopni na zaprtem števcu. Tokovne in napetostne kroge ter nosilec sistema je treba pri tem med seboj povezati. Preskusna napetost se priključi med tokovnimi sponkami in kovinsko folijo oziroma neizolirano ploščo. Pri tem morajo biti sponke oddaljene od kovinske folije oziroma neizolirane plošče najmanj 2 cm. Preskusni pogoji morajo biti enaki pogojem iz prejšnjega odstavka.
Pogojem iz tretjega odstavka mora ustrezati tudi dielektrična trdnost med vijaki priključnice in njenim pokrovom. Pri preskušanju te trdnosti morajo biti vijaki toliko odviti, da je odprtina sponke povsem prosta, pokrov priključnice pa mora biti pritrjen na priključnico.
Izolacija med tokovnimi in napetostnimi krogi, ki so namenjeni za priključek na isto fazo, pri normalnem delovanju števca pa so povezani z mostičem, mora zdržati enominutni dielektrični preskus s sinusno napetostjo efektivne vrednosti 600 V in frekvenco 50 Hz, če je mostič razstavljen.
Dielektrični preskus se po pogojih iz tega člena opravi le enkrat, in sicer na popolnoma sestavljenem števcu. Pri ponovnem preskusu mora števec zdržati preskusne napetosti, ki so za 20% manjše od napetosti iz tretjega in prejšnjega odstavka.
Dielektrični preskus je treba opraviti v pogojih, v katerih se števec normalno uporablja. Dielektrična trdnost ne sme biti zmanjšana zaradi prahu ali večje vlažnosti zraka.
Normalni pogoji za preskus dielektrične trdnosti so:
– temperatura okolja od 15 °C do 25 °C,
– relativna vlažnost zraka od 45% do 75%,
– atmosferski tlak od 86 kPa do 106 kPa (od 860 mbar do 1 060 mbar).
Pri preskusu tipa morajo tokovni in napetostni krogi števca proti okrovu zdržati udarno napetost temenske vrednosti 7 kV in 1,2/50 μs.
11. člen
Če števec deluje v normalnih pogojih, se njegova navitja in izolacija ne smejo segreti do temperature, ki bi utegnila vplivati na njegovo brezhibno delovanje.
Če se vsi tokovni krogi obremenijo z največjim tokom, vsi napetostni tokokrogi pa priključijo na napetost, ki znaša 1,2-kratno vrednost referenčne napetosti, temperatura opazovanih delov števca pri temperaturi okolja števca, ki znaša največ 40 °C, ne sme preseči vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:
----------------------------------------------------------------
Del števca Porast temperature (°C)
----------------------------------------------------------------
Navitja 60
Zunanje površine okrova 25
----------------------------------------------------------------
Prejšnji odstavek velja tudi za pomožne kroge števca, ki so periodično priključeni za dalj časa, kot ustreza njihovi časovni termični konstanti.
Med dveurnim preskusom števec ne sme biti izpostavljen zračnemu toku in ne neposrednim sončnim žarkom.
Po preskusu števec ne sme imeti nobenih poškodb in mora izpolnjevati zahteve dielektričnega preskusa iz prejšnjega člena tega pravilnika.
Porast temperature navitja se meri po metodi merjenja spremembe upora posameznih krogov, pri čemer se upor meri med priključnimi sponkami. Pri merjenju upora kroga morajo biti vezja, ki se uporabljajo za priključitev števca, dolga približno 1 m in imeti tolikšen prerez, da gostota toka ni večja od 4 A/ mm2.
II. TEHNIČNE ZAHTEVE
12. člen
Deli števca morajo biti izdelani iz materiala, katerega spremembe mehanskih, toplotnih, električnih in magnetnih lastnosti ne vplivajo na točnost merjenja niti po večletnem delovanju v normalnih delovnih pogojih.
Vsi deli števca, ki so v normalnih delovnih pogojih izpostavljeni škodljivemu delovanju korozije, morajo biti trajno zaščiteni pred korodiranjem, do katerega bi utegnilo priti zaradi atmosferskih vplivov. Zaščitni sloji morajo biti izvedeni tako, da se pri normalnih delovnih pogojih ne poškodujejo.
Ob preskusu pod referenčnimi pogoji in katerokoli obremenitvijo do največje moči ter ob preskusu pri spremembah vplivnih veličin, predpisanih s tem pravilnikom, števec ne sme brneti.
13. člen
Okrov števca mora biti izdelan tako, da trajno varuje števec pred prahom in da je na števec mogoče namestiti zaščitne oznake.
Okrov števca mora popolnoma zaščititi notranjost števca oziroma njegov mehanizem pred neopaznimi posegi, ki bi utegnili trajno ali občasno spremeniti meroslovne lastnosti števca.
Če pokrov števca ni prozoren, mora imeti eno ali več okenc, da so vidni gibljivi deli in kazalne naprave ter da se ugotovi stanje števnika in podatki o števcu, če so v samem okrovu. Okenca morajo biti zaprta s prozorno ploščo ter tako velika in postavljena, da je mogoče brez težav odčitati podatke števca z razdalje 2 m ter pri preskušanju števca opazovati znamenje na kolutu rotorja.
Števci s kovinskim pokrovom ali dnom, izdelanim za večjo napetost proti zemlji od 250 V, morajo biti opremljeni z ozemljilom (na primer s sponko in vijakom M6).
Ozemljilo mora biti na dostopnem mestu dna števca, njegov namen pa jasno označen s simbolom za ozemljitev.
Deli za obešanje in pritrditev števca morajo imeti eliptične odprtine, da je števec mogoče pritrditi z M5 ali večjim vijakom.
Okrov števca razreda točnosti 0,5 mora biti konstruiran tako, da ga je mogoče na mestu merjenja, ki ustreza navodilom proizvajalca števca in drugim zahtevam, brez težav postaviti v normalno delovno lego z odstopkom, ki ni večji od 0,5°, v vseh smereh.
14. člen
Priključnica števca mora biti izdelana tako, da omogoča trajno in dobro električno zvezo vseh njegovih električnih tokokrogov z zunanjimi krogi.
Priključnica, ki z dnom števca ni nerazdelna celota, mora biti nanj pritrjena tako, da je ni mogoče izvleči in ne znova vstaviti, ne da bi se pri tem poškodovale zaščitne oznake na okrovu.
Izolirni material priključnice mora biti toplotno obstojen, nehigroskopen, mehansko trden, dovolj odporen proti ognju ter trajno dober izolator.
Sponke morajo biti vložene v priključnice tako, da jih ni mogoče izvleči.
Zaporedje napetostnih in tokovnih sponk in sponk pomožnih krogov števca mora ustrezati s tem pravilnikom predpisanim zahtevam in standardnim shemam vezave.
Sponke, ki so na različnih potencialih, razen tokovnih sponk istih tokovnih krogov z majhno potencialno razliko, morajo biti zavarovane pred naključnim kratkim stikom. Zaščita mora biti izvedena s stopničasto razmestitvijo sponk v notranjosti izolirne mase ali s pregrajo iz izolirnega materiala.
Priključne sponke, s katerimi so na števec pritrjeni zunanji vodniki, so lahko tulčaste, elastične ali pa v obliki nožev ali čepov. Tulčaste sponke za pritrditev vodnikov morajo imeti najmanj dva pritrdilna vijaka iz materiala z zadostno mehansko trdnostjo. Za pritrditev vodnikov pomožnih krogov imajo lahko sponke en sam pritrdilni vijak. Električne sponke in sponke v obliki nožev oziroma čepov morajo omogočati dober priključek vodnika z enakim prerezom kot pri tulčastih sponkah.
Najmanjše mere tulčastih sponk so navedene v naslednji tabeli:
-----------------------------------------------------------------------------------------
Sponke Največji tok Najmanjši Najmanjši Prerez vodnika,
(A) premer premer ki ga mora biti
odprtine pritrdilnega mogoče pritrditi
sponke (mm) vijaka (mm) (mm2)
-----------------------------------------------------------------------------------------
Tokovne sponke do 60 6,5 5 od 2,5 do 25
števca za direktni priključek do 100 8,5 6 od 10 do 35
Tokovne in napetostne
sponke transformatorskih
števcev do 10 4,5 4 od 1,5 do 10
Sponke pomožnih krogov do 2 3,3 2,8 od 1,5 do 6
-----------------------------------------------------------------------------------------
Odprtina v izolirnem materialu števčeve priključnice za direktni priključek, ki pelje do odprtine priključne sponke, mora biti najmanj 2 mm večja od odprtine priključne sponke. Če so odprtine v izolirnem materialu priključnice krožne, morajo biti konične proti odprtini priključne sponke.
Pri števcih za direktni priključek mora biti mogoče napetostni krog ločiti od pripadajočega tokovnega kroga z ustreznim delom na priključnici (na primer z mostom). Ta del mora biti postavljen tako, da ustreza standardnim shemam vezave.
Zračne in plazilne razdalje sponk v priključnici ter zračne in plazilne razdalje med sponkami in najbližjimi deli okrova, če so kovinski, ne smejo biti manjše od vrednosti v naslednji tabeli:
-----------------------------------------------------------------
Referenčna napetost (V) Zračna razdalja Plazilna razdalja
(mm) (mm)
-----------------------------------------------------------------
Do 25 1 1
Od 25 do 60 2 2
Od 61 do 250 3 3
Od 251 do 450 3 4
Od 451 do 600 4 6
-----------------------------------------------------------------
Števci, pri katerih so tokovni in napetostni krogi priključeni na ločene zunanje kroge (npr. na merilne transformatorje), morajo imeti ločene in zlahka dostopne napetostne in tokovne sponke.
Če je pomožni krog v notranjosti števca, mora biti priključen na napetost v notranjosti števca, če pa je pomožni krog deloma izven števčevega okrova, mora imeti priključnica potrebno število sponk za priključitev pomožnih krogov.
15. člen
Vsak števec mora imeti ustrezen pokrov, s katerim so pokrite priključne sponke. Pokrov mora biti izdelan tako, da so sponke z zaščitnimi oznakami (plombami) zavarovane pred nezaželenimi posegi in da pri priključenem števcu ni mogoč dostop do sponk ali do koncev zunanjih vodnikov, ne da bi bile pri tem odstranjene ali poškodovane zaščitne oznake.
Pokrov priključnice mora biti izdelan tako, da pokriva tudi spodnje dele za pritrditev števca in da se lahko pod njim brez težav namestijo vodniki izven priključnice. Izdelan mora biti tako, da ga je mogoče brez težav postaviti na njegovo mesto, ne da bi se pri tem poškodovale zaščitne oznake na okrovu.
16. člen
Obod in del zgornje površine enega koluta števčevega rotorja morata imeti vidno znamenje, veliko približno 1/25 obsega koluta, za štetje vrtljajev rotorja. Rotor števca ima lahko tudi druga znamenja, ki ne smejo ovirati očnega ali fotoelektričnega štetja vrtljajev. Obod koluta mora biti izdelan tako, da je brez težav vidno njegovo gibanje pri preskušanju zagona rotorja.
Smer vrtenja rotorja, če se števec opazuje od spredaj, mora biti z leve na desno in mora biti označena z vidno nepremično puščico ali s kakšnim drugim nepremičnim znamenjem.
Naprava za preprečevanje vrtenja rotorja v praznem teku mora biti izdelana tako, da števec izpolnjuje s tem pravilnikom predpisane zahteve, ki se nanašajo na njegov prazni tek.
17. člen
Številčnik mora biti izdelan tako, da je mogoče brez težav in natančno odčitati stanje števca. Številčnik je lahko s koluti ali krožnimi skalami (kazalci).
Številke, po katerih se odčita stanje števnika, morajo biti enakomerno razporejene po obodu koluta oziroma krožne skale. Vsaka številka na števniku mora biti visoka najmanj 4 mm. Kolut najmanjše mestne vrednosti, ki je v stalnem ujemu s polžem rotorja, mora biti po obodu praviloma razdeljen na 100 enakih delov, pri čemer je vsaka deseta črtica – razdelek oštevilčena. Vsaka peta črtica – razdelek mora biti daljša od drugih. Vse črtice – razdelki morajo biti enako debele.
Za odčitavanje stanja števnika mora imeti številčnik ustrezen indeks. Širina oziroma oblika indeksa morata omogočati enopomensko odčitavanje stanja števnika.
Decimalna mesta števnika morajo biti zaznamovana z barvo, drugačno od barve, s katero so zaznamovana cela mesta števnika, in ločena z vejico. Povečanje mestne vrednosti številk na števniku zaradi odčitavanja stanja števnika je dovoljeno samo pri številčnikih s koluti brez decimalnih mest, in sicer samo s faktorji 10, 100, 1 000 itd. Za najnižje decimalno mesto številčnika s koluti se lahko uporabi okrogla ploščica (skala) s številkami ali posebej izdelan kolut.
Smer vrtenja kolutov, če so na vodoravni osi, mora biti označena s puščico na ploščici številčnika, če se sprednja stran pri rastočem stanju števnika ne vrti od spodaj navzgor.
Premer krožne skale številčnika s skalami mora znašati najmanj 14 mm. Krožne skale morajo biti razdeljene na 10 enakih delov. Izvedene so lahko kot okrogle ploščice s številkami, ki rotirajo ob nepremičnem indeksu, ali kot nepremične skale s številkami, poleg katerih oziroma nad katerimi rotira kazalec. Zadnja krožna skala mora biti praviloma razdeljena na 100 enakih delov, pri čemer mora biti vsaka deseta črtica – razdelek oštevilčena. Skale decimalnih mest morajo biti zaznamovane z barvo, drugačno od barve, s katero so zaznamovana cela mesta števnika.
Desetiška vrednost najnižjega mesta števnika mora biti enaka ali manjša od vrednosti, navedene v naslednji tabeli:
----------------------------------------------------------------
Temeljna moč Vrednost najmanjšega desetiškega
(kW oziroma MW) mesta števnika
(kWh oziroma MWh)
----------------------------------------------------------------
0,1 do 1 0,01
1 do 10 0,1
10 do 100 1
100 do 1 000 10
1 000 do 10 000 100
----------------------------------------------------------------
Pri določanju vrednosti najmanjšega desetiškega mesta števnika pri transformatorskih števcih se temeljna moč nanaša na primarni oziroma sekundarni tok merilnega tokovnega transformatorja.
Pretočni čas števnika ne sme znašati manj kot 1500 ur.
Tik ob števnikih večtarifnega številčnika mora biti številka, ki označuje tarifno postavko. Pri dvotarifnem številčniku je s številko 1 označen zgornji števnik – višja tarifna postavka, s številko 2 pa spodnji števnik – nižja tarifna postavka. Ti številki ne smeta biti nižji od 4 mm.
Večtarifni številčnik mora imeti indikator, ki kaže, kateri števnik registrira energijo v danem trenutku.
Števniki večtarifnega številčnika morajo biti zavarovani pred vrtenjem v času, ko niso vklopljeni.
Releji za vklapljanje števnikov morajo delovati brezhibno v območju med 80% in 120% referenčne napetosti releja in pri 3-odstotni spremembi referenčne frekvence.
18. člen
Števec mora imeti vse potrebne naprave za nastavitev pri velikih in majhnih obremenitvah in za nastavitev notranjega kota gonilnega sistema, trifazni števec pa tudi napravo za izenačevanje vrtilnih momentov gonilnega sistema.
Naprave za nastavitev morajo čim manj delovati druga na drugo. Izdelane in pritrjene morajo biti tako, da se njihova lega pri normalnem transportu in delovanju števca ne spremeni. Te naprave morajo biti zlahka dostopne. Območje njihove nastavitve mora biti v mejah, ki so predpisane s tem pravilnikom.
Naprave za nastavitev števca, nastavljenega tako, da izpolnjuje s tem pravilnikom predpisane zahteve, morajo imeti tolikšno nastavitveno območje, da ga je pri prvem pregledu števca ob referenčnih pogojih mogoče nastaviti skladno z vrednostmi, ki so navedene v naslednji tabeli:
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Najmanjše nastavitveno območje za hitrost
vrtenja rotorja, v %
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Števci delovne Števci jalove
Vrednost Faktor energije Faktor jalove energije
Naprave za toka moči razreda moči sin φ razreda
nastavitev cos φ točnosti (ind. ali kap.) točnosti 3
-------------------------------------------------------------------------------------------------
0,5 1 2
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Zaviralni magnet 50% I(m) 1 ±2 ±2 ±4 1 ±4
Nastavitev pri
majhnih
obremenitvah 5% I(o) 1 ±2 ±2 ±4 1 ±4
Nastavitev 50% I(o) 0,5 ind. ±1 ±1 - - -
notranjega kota 50% I(m) 0,5 ind. - - ±1 0,5 ±1
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Števce za merjenje pri kapacitivni obremenitvi je treba kapacitivno obremeniti.
Notranji kot trifaznih števcev mora biti mogoče nastaviti za vse gonilne sisteme.
Nastavitveno območje se določi, če je tokovni krog enega gonilnega sistema obremenjen s temeljnim tokom, ki zaostaja za svojo pripadajočo napetostjo za 60°. Napetostni krogi vseh gonilnih sistemov morajo biti pri tem priključeni na uravnovešene napetosti, katerih vrednost je enaka referenčni, zaporedje faz pa se mora ujemati s tistim, ki je navedeno v shemi vezave.
19. člen
Naprava za preprečitev protiregistriranja ne sme omogočati nasprotnega registriranja zaradi pretakanja energije v nasprotni smeri, ki bi bilo večje od tistega, ki ustreza enemu vrtljaju rotorja.
Če so števci opremljeni z dajalnikom impulzov, nasprotno registriranje ne sme biti večje od vrednosti, ki ustreza enemu impulzu.
Napravo za preprečitev protiregistriranja morajo imeti vsi števci v sestavi merilne skupine za merjenje prejete in oddane energije ter vsi števci jalove energije.
20. člen
Pokrov okrova in pokrov priključnice se zaščitita z zaščitnimi oznakami.
Števec mora biti izdelan tako, da je mogoče pokrov okrova in pokrov priključnice zaščititi z zaščitnimi oznakami neodvisno drug od drugega.
Deli števca, dostopni tudi po namestitvi zaščitnih oznak na pokrov okrova, morajo biti nameščeni tako, da na kazanje števca ni mogoče vplivati, ne da bi se le-te poškodovale.
III. MEROSLOVNE LASTNOSTI IN UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
21. člen
Pri opravljanju preskusa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1) okrov števca mora biti zaprt,
2) pri trifaznih števcih morajo biti napetosti in tokovi pri zaporedju faz, navedenem v shemi vezave, uravnovešeni, odstopki pa ne smejo presegati vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:
------------------------------------------------------------------------------------
Števci delovne Števci jalove
energije razreda energije razreda
točnosti točnosti
------------------------------------------------------------------------------------
0,5 1 2 3
------------------------------------------------------------------------------------
Napetost med fazo in ničliščem ali ±0,5% ±1% ±1% ±1%
med katerimakoli dvema fazama ne
sme odstopati od pripadajoče
srednje napetosti za več kot
Tok ne sme odstopati od pripadajočega ±1% ±2% ±2% ±2%
srednjega toka za več kot
Fazni položaj toka nasproti pripadajoči 2° 2° 2° 2°
napetosti med fazo in ničliščem ne
sme pri nobenem faktorju moči odstopati
za več kot
------------------------------------------------------------------------------------
3) vplivne veličine morajo imeti referenčno vrednost z odstopki, navedenimi v naslednji tabeli:
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Vplivna veličina Referenčna vrednost Dovoljeno odstopanje
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Števci delovne energije Števci jalove
razreda točnosti energije razreda
točnosti
--------------------------------------------------------------------------------------------------
0,5 1 2 3
--------------------------------------------------------------------------------------------------
Temperatura okolja Referenčna ±1 °C ±2 °C ±2 °C ±2 °C
temperatura ali
23 °C, če ni navedena*
Delovna lega Navpična delovna lega ** ±0,5° ±0,5° ±0,5° ±0,5°
Napetost Referenčna napetost ±0,5% ±1,0% ±1,0% ±1,0%
Frekvenca Referenčna frekvenca ±0,2% ±0,3% ±0,5% ±0,5%
Oblika vala Sinusna napetost Faktor popačenja, manjši od
in sinusni tok 2% 2% 3% 5%
Magnetna indukcija Vrednost indukcije, ki ne povzroča
tujega izvora pri večje spremembe relativnega pogreška od ***
referenčni frekvenci 0 (nič) 0,1% 0,2% 0,3% 0,3%
-------------------------------------------------------------------------------------------------
4) napetostni krogi števca morajo biti priključeni na referenčno napetost oziroma na napetost, pri kateri se preskuša števec, in sicer:
– najmanj štiri ure pred preskusom števca razreda točnosti 0,5,
– najmanj dve uri pred preskusom števca razreda točnosti 1,
– najmanj eno uro pred preskusom števca razreda točnosti 2 in števca jalove energije razreda točnosti 3.
Tokovi, pri katerih se preskuša števec, se nastavljajo postopoma do vrednosti preskusa v porastu ali v upadanju. Vzpostavljajo se v tokovnem krogu števca vse dotlej, dokler se ne doseže termična stabilnost, ki ustreza konstantni hitrosti vrtenja rotorja,
5) števec jalove energije se preskusi pri induktivni ali kapacitivni obremenitvi v odvisnosti od namena števca.
Če se števec preskuša pri temperaturi, drugačni od referenčne temperature, se rezultat korigira z določenim temperaturnim koeficientom števca.
S konstrukcijo števca mora biti navpična lega (v dveh navpičnih med seboj pravokotnih ravninah: “naprej-nazaj” in “levo-desno”) zagotovljena, kadar je:
– dno števca postavljeno na navpično podlogo,
– referenčni rob (na primer: spodnji rob priključnice) ali na števcu zaznamovana referenčna črta vodoravna.
Preskus se opravi na naslednji način:
– pri enofaznem števcu se določi pogrešek pri normalnem priključku, nato pa pri obratnem priključku tokovnega in napetostnega kroga. Polovica razlike med tema dvema pogreškoma je sprememba relativnega pogreška. Če je faza magnetne indukcije tujega izvora neznana, se preskus opravi pri 10% I(0), cos = 1 in 20% I(0), cos φ = 0,5;
– pri trifaznem števcu se opravijo tri meritve pri obremenitvi 10% I(0), cos φ = 1, po vsaki meritvi 10% se priključki tokovnih in napetostnih krogov spremenijo za 120°, ne da bi se pri tem spremenilo zaporedje faz. Vrednost spremembe relativnega pogreška je največja razlika med vsakim izmed pogreškov, določenih na omenjeni način, in njihovo srednjo vrednostjo.
22. člen
Pri odprtem tokovnem krogu števca rotor ne sme napraviti polnega vrtljaja za vse napetosti med 80% (najmanjšo) in 110% (največjo) referenčne napetosti.
Pri števcih, ki imajo številčnik s koluti, mora delovati (biti v ujemu) samo kolut z najnižjo mestno vrednostjo števnika oziroma kolut, ki se najhitreje vrti.
Pri preskušanju praznega teka se mora rotor števca ustaviti tako, da je v odprtini napisne ploščice številčnika vidna najmanj tretjina znamenja na kolutu rotorja.
Pri preskušanju praznega teka sme biti števec izpostavljen lahkim tresljajem.
23. člen
Rotor števca se mora začeti vrteti brez tresljajev in se kontinuirano vrteti pri toku, katerega vrednosti so navedene v naslednji tabeli:
----------------------------------------------------------------------------------------
Tok v % temeljnega toka
----------------------------------------------------------------------------------------
Faktor Števci delovne Faktor Števci
moči energije jalove moči jalove
cos φ razreda sin φ (ind. energije
točnosti ali kap.) razreda
točnosti
----------------------------------------------------------------------------------------
0,5 1 2 3
----------------------------------------------------------------------------------------
Števec z enotarifnim 1 0,3 0,4 0,5 1 1
številčnikom brez naprave za
preprečitev protiregistriranja
Vsi drugi števci 1 0,4 0,4 0,5 1 1
----------------------------------------------------------------------------------------
Pri preskušanju zagona je treba preveriti, ali je rotor števca napravil vsaj en poln vrtljaj. Pri števcih, ki imajo številčnik s koluti, smeta pri takšnem preskušanju delovati (biti v ujemu) največ dva koluta.
24. člen
Če se števec preskuša ob referenčnih pogojih iz tretjega odstavka 21. člena tega pravilnika, odstotna vrednost pogreškov ne sme presegati meja, navedenih v naslednjih tabelah.
Meje odstotnega pogreška enofaznih in trifaznih števcev pri uravnovešeni obremenitvi so navedene v naslednji tabeli:
Meje odstotnega pogreška trifaznih enofazno obremenjenih števcev pri uravnovešenih trifaznih napetostih so navedene v naslednji tabeli:
Pri preverjanju v tabeli navedenih meja odstotnega pogreška se števci preskušajo sukcesivno za vsak gonilni sistem.
Razlika med odstotnim pogreškom trifaznega števca, obremenjenega enofazno s temeljnim tokom pri faktorju moči, ki je enak ena, in odstotnim pogreškom pri uravnovešeni obremenitvi, ne sme znašati več kot:
– 1% za števce razreda točnosti 0,5,
– 1,5% za števce razreda točnosti 1,
– 2,5% za števce razreda točnosti 2 in za števce jalove energije razreda točnosti 3.
25. člen
Konstanta števca se preveri tako, da se ugotovi, ali je razmerje med številom vrtljajev rotorja in kazanjem števnika ustrezno.
26. člen
Zaradi nezanesljivosti merjenja in drugih parametrov, ki vplivajo na točnost merjenja pri preskušanju tipa števcev, so lahko nekateri rezultati preskušanja izven meja odstotnega pogreška, navedenih v tabelah iz 24. člena tega pravilnika.
Če se abscisna os pomakne vzporedno s samo seboj za vrednost, navedeno v tabeli iz tega člena, in ostanejo pri tem vsi rezultati preskusa v mejah pogreškov, navedenih v tabelah iz 24. člena tega pravilnika, se števec šteje za brezhibnega.
-----------------------------------------------------------------
Števci delovne energije Števci jalove
razreda točnosti energije razreda
točnosti
-----------------------------------------------------------------
0,5 1 2 3
-----------------------------------------------------------------
Dovoljeni pomik
abscisne osi v% 0,3 0,5 1,0 1,0
-----------------------------------------------------------------
27. člen
Pri določanju spremembe, povzročene s spremembo ene izmed vplivnih veličin, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji preskušanja iz 21. člena tega pravilnika.
Vplivne veličine, ki se upoštevajo pri določanju referenčnih pogojev, pod katerimi se števec preskuša, in pri določanju sprememb, povzročenih z njihovo spremembo, so:
– temperatura okolja,
– delovna lega,
– napetost,
– frekvenca,
– oblika vala,
– magnetna indukcija tujega izvora.
Sprememba, povzročena s spremembo temperature okolja, se določi s preskušanjem v zaprtem prostoru, v katerem ni prepiha. Pred preskusom mora biti števec izpostavljen temperaturi okolja približno tri ure, da se ustali temperatura v njegovem okrovu.
Srednji temperaturni koeficient za dano temperaturo se določi v temperaturnem območju 20 °C, in sicer 10 °C nad to temperaturo in 10 °C pod njo. Temperatura ne sme biti v nobenem primeru pod 0 °C in ne nad 40 °C.
Srednji temperaturni koeficient mora biti vselej določen vsaj za referenčno temperaturo števca in ne sme pri spremembi temperature okolja za 10 °C presegati meja, navedenih v naslednji tabeli:
Spremembe, povzročene s spremembo drugih vplivnih veličin, so navedene v naslednji tabeli:
Magnetna indukcija tujega izvora 0,5 mT, vzbujena s tokom enake frekvence, kot jo ima na števec priključena napetost, ne sme pri najneugodnejših pogojih faze in smeri povzročiti spremembe odstotnega pogreška, ki bi presegal vrednosti, navedene v tabeli tega člena.
Števec je izpostavljen magnetni indukciji 0,5 mT, če je postavljen v središče krožne tuljave s srednjim premerom 1 m in kvadratnim prerezom majhne radialne debeline glede na premer tuljave in s 400 amper ovoji.
Preskus se opravi za naslednje tri smeri magnetne indukcije tujega izvora glede na lego števca:
– vektor indukcije normalen na dno števca,
– vektor indukcije navpičen,
– vektor indukcije vodoraven in vzporeden z dnom števca.
Faktor popačenja napetosti mora biti manjši od 1%.
Sprememba odstotnega pogreška mora biti določena pri najneugodnejšem faznem položaju tretjega harmonika v primerjavi s temeljnim valom toka.
Priključki pomožnega kroga morajo biti natančno označeni ali imeti tak sistem vezave, ki onemogoča pogrešek pri vezavi.
Sprememba odstotnega pogreška ne sme presegati vrednosti, navedene v tabeli tega člena, če se števec preskuša s priključnimi pomožnimi krogi, katerih magnetno polje ima največji vpliv na kazanje števca.
Vpliv mehanske obremenitve številčnika se kompenzira pri nastavitvi števca.
Spremembe, povzročene s spremembo v tem členu navedenih vplivnih veličin, se določajo samo pri preskusu tipa števca.
28. člen
Števci delovne energije za direktni priključek morajo zdržati tokovni impulz, katerega temenska vrednost je enaka 50-kratni vrednosti največjega toka (ne več od 7 000 A), ki ohranja vrednost nad 25-kratno vrednostjo največjega toka v času ene milisekunde.
Števci za priključek prek merilnih transformatorjev morajo zdržati 0,5 sekunde tok, ki je enak 10-kratni vrednosti največjega toka.
Števci jalove energije za direktni priključek morajo zdržati 0,5 sekunde tok, ki znaša:
1) 30-kratno vrednost temeljnega toka, če temeljni tok ni večji od 10 A,
2) 20-kratno vrednost temeljnega toka, če je temeljni tok večji od 10 A.
Po preskusu pod pogoji iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka sprememba pogreška ne sme presegati vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:
29. člen
Pred preskusom števca morajo biti njegovi napetostni krogi najmanj eno uro priključeni na referenčno napetost, pri tem morajo biti tokovni krogi odprti. Števec se obremeni z največjim tokom pri faktorju moči, ki je enak 1, in neposredno po obremenitvi določi pogrešek števca. Nato se pogrešek števca določa v dovolj kratkih časovnih presledkih, da bi se dobila pravilna krivulja spremembe pogreška števca v funkciji časa.
Preskus števca pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena traja:
– štiri ure za števce razreda točnosti 0,5,
– dve uri za števce razreda točnosti 1,
– eno uro za števce razreda točnosti 2 in za števce jalove energije razreda točnosti 3.
Sprememba pogreška v 20 minutah ne sme presegati vrednosti 0,2%.
Sprememba pogreška, povzročena z lastnim segrevanjem, ne sme presegati vrednosti, ki so navedene v naslednji tabeli:
Sprememba, povzročena z lastnim segrevanjem, se določi samo pri preskusu tipa števca.
30. člen
Za števce sta obvezni odobritev tipa in prva overitev.
K zahtevi za odobritev tipa mora vložnik zahteve priložiti poleg dokumentacije iz 5. člena pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01) še naslednjo dokumentacijo:
– navodilo za uporabo in vzdrževanje v slovenskem jeziku,
– navodilo za preskus pri ugotavljanju skladnosti (prva overitev) z zahtevami tega pravilnika.
31. člen
Preskus števca vključuje tudi preverjanje proizvajalčeve dokumentacije iz 30. člena tega pravilnika, da se ugotovi, ali so podatki in postopki navedeni jasno in razumljivo.
32. člen
Prva overitev vključuje tudi vizualni pregled vsakega števca, da se preveri skladnost z odobrenim tipom.
Prva overitev se izvede tako, kot je opisano v dokumentaciji proizvajalca, in sicer v takem obsegu, da se preveri skladnost z zahtevami iz tega pravilnika.
IV. NAPISI IN OZNAKE
33. člen
Napisi in oznake morajo biti jasni, dobro vidni v delovnih pogojih in napisani tako, da jih ni mogoče zbrisati ali sneti.
Napisi in oznake morajo biti v slovenskem jeziku.
Na števcu morajo biti navedeni naslednji podatki:
1) merska enota, ki se na ploščici številčnika ali med glavnimi podatki števca označi s “kWh” ali “MWh”, pri števcih jalove energije pa s “kvarh” ali “Mvarh”.
Če ima števec številčnik s krožnimi skalami mora biti mestna vrednost krožne skale označena s številkami: 0,01, 0,1, 1, 10, 100, 1000 itd.;
2) oznaka vrste števca, na primer: “enofazni števec”, “trifazni števec”, “trifazni števec jalove energije”, “trifazni transformatorski števec” itd..
Poseben namen števca ni nujno navesti, če je pri zaprtem okrovu števca jasno razviden iz same njegove oblike. To velja tudi za števce z večtarifnim številčnikom;
3) uradna oznaka odobritve tipa števca;
4) oznaka tipa števca;
5) tovarniška številka proizvodnje;
6) podatki o referenčni napetosti v “V” ali “kV”;
7) podatki o temeljnem toku, za števce z razširjenim tokovnim merilnim območjem pa tudi podatki o največjem toku v “A”, s tem da se največji tok števca, ki znaša 1,2-kratno vrednost temeljnega toka, ne označi.
Pri transformatorskih števcih je treba pred vrednostjo toka števca navesti nazivno vrednost toka merilnega tokovnega transformatorja;
8) podatki o referenčni frekvenci v “Hz”;
9) razred točnosti,
10) konstanta števca v v./kWh oziroma v./kvarh;
11) shema vezave ali številka sheme vezave;
12) leto izdelave;
13) firma oziroma ime ali znak proizvajalca;
14) napis “protiregistriranje preprečeno” ali ustrezni simbol za števce z napravo za preprečitev protiregistriranja;
15) zaznamovane vse sponke na priključnici po standardni shemi vezave;
16) napis “transformatorski števec” oziroma ustrezen simbol za števce za priključek prek merilnih transformatorjev. Ta napis je lahko na posebni napisni ploščici ali pa kombiniran z drugimi glavnimi podatki o števcu, na primer: “trifazni transformatorski števec”.
Transformatorski števec mora imeti posebno napisno ploščico, na kateri je mogoče pozneje vpisati podatke o merilnih transformatorjih in o konstanti transformacije, s katero je treba pomnožiti kazanje števnika, da bi se dobila energija na primarni strani merilnih transformatorjev;
17) napis “za delovanje pri 40 °C” ali “40 °C” za števce, ki so namenjeni za delovanje pri temperaturi nad 23 °C.
Če je napisna ploščica, na kateri so podatki o števcu iz tretjega odstavka, na pokrovu števca, mora biti tovarniška številka izdelave števca označena na nosilcu merilnega sistema ali na dnu števca.
Morebitno povečanje zmogljivosti števnika s koluti mora biti označeno na ploščici številčnika, na primer x 100, x 1000 itd.
34. člen
Načini označevanja referenčne napetosti so navedeni v naslednji tabeli:
Načini označevanja toka so navedeni v naslednji tabeli:
Če so števci izdelani tako, da je pri popravilu, nastavitvi ali preskusu potreben kakšen neobičajen način ravnanja, morajo imeti napis ali simbol, ki na to opozarja, npr. “ne maži ležajev”, “ne čisti številčnika z bencinom”.
Na navitju napetostnega kroga morajo biti navedeni podatki o navitju: število ovojev in premer žice.
Števci, katerih dodatna naprava ni priključena na njihovo referenčno napetost, iz sheme vezave pa ni razvidna veličina napetosti, na katero jo je treba priključiti, morajo imeti napis, ki na to opozarja. Če je dodatna naprava priključena na enosmerno napetost, mora imeti števec napis, npr. “rele 65 V”, če je priključena na izmenično napetost, pa napis, npr. “rele 100 V, 50 Hz”. Namesto teh napisov so dovoljeni ustrezni simboli.
Podatki o imetniku števca so lahko na števcu označeni posebej.
35. člen
Shema vezave določa vezavo zunanjih vodnikov z električnimi krogi števca, po potrebi pa tudi notranjo vezavo števca z dodatnimi in tarifnimi napravami. Iz sheme vezave števca, ki deluje v zvezi z drugimi napravami, kot na primer z merilnimi transformatorji ali stikalno uro, mora biti jasno razviden način vezave števca z njimi.
Vsak števec mora biti opremljen s shemo vezave. Shema vezave mora biti na napisni ploščici števca oziroma na delu ploščice številčnika ali pa na notranji strani pokrova priključnice. Sheme vezave morajo biti napisane tako, da ostanejo pri normalnih pogojih delovanja števca trajno vidne in narisane s simboli ter oznakami, ki so predpisani z ustreznimi standardi.
Oznake na priključnici števca morajo ustrezati oznakam v shemi vezave.
Priključek števca mora ustrezati standardnim shemam vezave, ki so predpisane z ustreznimi standardi.
Z namestitvijo overitvenih in zaščitnih oznak na števec se potrdi, da števec izpolnjuje zahteve tega pravilnika. Mesta za namestitev zaščitnih oznak morajo biti izbrana tako, da ni mogoče priti do notranjih aktivnih delov števca, ne da bi se oznake pri tem poškodovale.
V. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
36. člen
Za števce so obvezne redne in izredne overitve. Rok za redne overitve je dvanajst let za števce za direktno priključitev in šest let za števce, ki se priključijo prek merilnih transformatorjev. Redne in izredne overitve vključujejo:
– ugotavljanje skladnosti merila z odobrenim tipom,
– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali merilo izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu za prvo overitev.
37. člen
Največji dopustni pogrešek pri rednih oziroma izrednih overitvah ne sme biti večji od največjega dopustnega pogreška pri prvi overitvi.
38. člen
Merilna negotovost merilnega postopka, s katerim se preverjajo meroslovne lastnosti merila, mora biti najmanj za 1/3 boljša od zahtevane točnosti merila.
VI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
39. člen
Števci, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za indukcijske števce za električno energijo (Uradni list SFRJ, št. 54/89), se smejo dati v promet in uporabo ter redne in izredne overitve po tem pravilniku, če izpolnjujejo zahteve iz II. in III. poglavja, razen zahtev iz 7. člena tega pravilnika.
40. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za indukcijske števce za električno energijo (Uradni list SFRJ, št. 54/89).
41. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-24/02
Ljubljana, dne 18. marca 2002
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica za šolstvo, znanost in šport
