Na podlagi 75. in 76. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01) izdaja v zadevi zatiranja in preprečevanja širjenja škodljivih organizmov rastlin v Republiki Sloveniji predstojnik Uprave Republike Slovenije za varstvo rastlin in semenarstvo
O D L O Č B O
o določitvi mej posebno nadzorovanega območja in o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga v Naklem in okolici
I
(vsebina)
Ker obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin v Republiki Sloveniji zaradi bakterijskega hruševega ožiga, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora (Burill) Winslow et al., se zaradi preprečevanja širjenja in njegovega zatiranja s to odločbo določa meje posebno nadzorovanega, okuženega in nevtralnega območja, sistematične preglede rastlin, ukrepe, prepovedi, omejitve in obveščanje imetnikov gostiteljskih rastlin.
II
(meje nadzorovanega območja)
Posebno nadzorovano območje za bakterijski hrušev ožig predstavlja celotno ozemlje Republike Slovenije.
Okuženo območje je del posebno nadzorovanega območja, ki obsega:
– žarišči okužbe v k.o. Naklo parc. št. 165/2 in 29/17,
– varovalni pas, ki obsega 1 km široko območje, ki obdaja vsako posamezno žarišče okužbe.
Nevtralno območje je del posebno nadzorovanega območja, ki obdaja varovalni pas in žarišči okužbe ter obsega:
– prvo nevtralno območje, ki obsega pas med 1 km in 5 km od žarišča okužbe,
– drugo nevtralno območje, ki obsega pas med 5 km in 10 km od žarišča okužbe.
Okuženo in nevtralno območje sta vrisani na karti, ki je kot priloga sestavni del te odločbe.
Če pristojni inšpektor ugotovi novo žarišče okužbe, o tem nemudoma obvesti Upravo Republike Slovenije za varstvo rastlin in semenarstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava), ki določi nove meje okuženega in nevtralnega območja.
III
(gostiteljske rastline)
Na posebno nadzorovanem območju se opravljajo pregledi in testiranje gostiteljskih rastlin, ki so posebno občutljive na bakterijski hrušev ožig in pripadajo naslednjim rodovom:
– Amelanchier (šmarna hrušica);
– Chaenomeles (japonska kutina);
– Cotoneaster (panešplja);
– Crataegus (beli trn, glog);
– Cydonia (kutina);
– Eryobotria (japonska nešpla);
– Malus (jablana);
– Mespilus (nešplja);
– Pyracantha (ognjeni trn);
– Pyrus (hruška);
– Sorbus, razen S.intermedia (jerebika, skorš);
– Stranvaesia (stranvezija).
IV
(sistematični nadzor)
Na posebno nadzorovanem območju so izbrane gostiteljske rastline podvržene sistematičnemu ugotavljanju zdravstvenega stanja po določenih opazovalnih točkah v skladu z letnim programom najmanj dvakrat v rastni dobi.
Na okuženem območju so vse gostiteljske rastline podvržene sistematičnemu nadzoru v skladu z letnim programom, ki obsega načrtovano ugotavljanje zdravstvenega stanja najmanj v času cvetenja, v obdobju od julija do avgusta in od septembru do oktobra.
Na nevtralnem območju so gostiteljske rastline podvržene sistematičnemu nadzoru v skladu z letnim programom, ki obsega načrtovano ugotavljanje zdravstvenega stanja najmanj v obdobju od julija do avgusta in od septembra do oktobra.
Ugotavljanje zdravstvenega stanja vključuje vzorčenje okuženih gostiteljskih rastlin, ki kažejo simptome okužbe in drugih gostiteljskih rastlin zaradi ugotavljanja latentne okužbe, v skladu z letnim programom.
V
(ukrepi)
V primerih ugotovljene okužbe pristojni inšpektor označi okužene rastline in odredi zlasti naslednje ukrepe:
– takojšnje uničenje vseh okuženih in sosednjih gostiteljskih rastlin v 10-metrskem pasu na rastišču samem ali v neposredni bližini, in sicer tako, da se izkopljejo in sežgejo,
– uničenje celotnega nasada gostiteljskih rastlin, če je okuženih več kot 30% rastlin v nasadu,
– uničenje vseh gostiteljskih rastlin za saditev v drevesnici,
– prepoved prodaje vseh rastlin za saditev v drevesnici do naslednje rastne dobe,
– tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi,
– higiensko-sanitarne ukrepe za gibanje v žarišču okužbe: razkuževanje orodja, mehanizacije, rok, obutve in obleke, ki se izvajajo, dokler uprava uradno ne potrdi, da na okuženem območju dve rastni dobi zaporedoma ni bilo ugotovljene navzočnosti bakterijskega hruševega ožiga.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka je potrebno izvršiti najkasneje v roku treh dni od vročitve odločbe o uničenju oziroma v roku treh dni od izdaje odločbe, če je izdana ustna odločba.
Uničenje gostiteljskih rastlin lahko izvedejo za to usposobljene pravne ali fizične osebe ali imetnik sam, ob upoštevanju strogih higienskih ukrepov, pod nadzorom pristojnega inšpektorja ter v skladu s protipožarnimi predpisi.
Postopek uničenja gostiteljskih rastlin, razkuževanje orodja, strojev in oblek ter tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo rastlin, izvede na stroške imetnika gostiteljskih rastlin.
VI
(prepovedi in omejitve)
Dokler traja nevarnost zaradi navzočnosti bakterijskega hruševega ožiga, je:
– prepovedano odnašati gostiteljske rastline iz okuženega območja; pristojni inšpektor lahko izjemoma dovoli premeščanje gostiteljskih rastlin in njihovo presajanje v nevtralno območje;
– prepovedan premik čebel iz okuženega in prvega nevtralnega območja, če niso pred tem dva dni zaprte.
VII
(obveščanje)
Dokler traja nevarnost zaradi navzočnosti bakterijskega hruševega ožiga, pristojni inšpektor obvešča imetnike gostiteljskih rastlin na okuženem in nevtralnem območju na krajevno običajen način o ukrepih, nevarnosti pojava, vidnih znamenjih in obveznosti obveščanja.
VIII
(veljavnost odločbe)
Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 327-01-53/02
Ljubljana, dne 8. aprila 2002.
mag. Katarina Groznik l. r.
v.d. predstojnika
Uprave Republike Slovenije
za varstvo rastlin in semenarstvo
