Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kazalniki maksimuma srednje električne moči razreda 1,0 (v nadaljnjem besedilu: kazalniki maksimuma), ki so kot dodatne naprave mehanično povezani s števcem električne energije, da kažejo to moč v enakih zaporednih časovnih presledkih, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP–55.

Ta pravilnik velja tudi za števce električne energije, če se pojavljajo medsebojni vplivi kazalnika maksimuma in števca električne energije.

Ta pravilnik ne velja za kazalnike maksimuma, katerih delovanje temelji na termičnem delovanju ali ki delujejo s pomočjo električnih impulzov, in tudi ne za kumulativne kazalne naprave, namenjene samo za kontrolo.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– »kazalnik maksimuma« je naprava, dodana števcu električne energije, ki kaže največjo vrednost srednje moči – maksimum. Kazalniki maksimuma so lahko povezani s števci električne energije raznih razredov točnosti.
Kazalnik maksimuma sestavljajo:
a) sklopka,
b) razklopna priprava,
c) priprava za vračanje sklopke,
č) priprava za kazanje maksimuma,
d) priprava za vračanje kazalnika maksimuma,
e) časovno krmilna priprava;
– »sklopka« je del, prek katerega osnovni števec oziroma po osnovnem števcu mehanično vodena dodatna priprava pomika naprej kazalec ali kolut (kolute) kazalnika maksimuma;
– »razklopna priprava« je del, ki v času izklopljenosti sprosti zvezo med kazalnikom maksimuma in osnovnim števcem;
– »priprava za vračanje sklopke« je del, ki v času izklopljenosti vrača sklopko v začetni položaj, ne da bi pri tem vplivala na položaj kazalca oziroma koluta (kolutov), ki kaže(jo) maksimum;
– »priprava za kazanje maksimuma« je del, ki kaže maksimum oziroma največjo vrednost srednje moči in sestoji iz kazalca, ki se premika prek nepremične skale, ali iz graduiranega koluta (kolutov), ki se premika(jo) ob nepremičnem indeksu;
– »priprava za vračanje kazalnika maksimuma« je del, s katerim se kazalec ali kolut (koluti) kazalnika maksimuma ročno ali kako drugače vrne(jo) v začetni položaj;
– »časovno krmilna priprava« je priprava, s katero se določi merilna perioda.
Časovno krmilna priprava je lahko v osnovnem števcu kot sinhronski pogonski mehanizem ali zunaj nosilnega števca, npr. kot stikalna ura;
– »pokazani maksimum« je največja vrednost povprečne moči, ki jo pokaže kazalnik maksimuma med dvema vrnitvama kazalne priprave v ničlišče v zaporednih merilnih periodah.
Pokazni maksimum lahko kaže kazalec, ki se premika prek nepremične skale, ali nepremični indeks, prek katerega se premika(jo) graduirani kolut (koluti);
– »srednja vrednost moči« je količnik delovne, jalove ali navidezne energije in časa, v katerem je ta energija proizvedena oziroma porabljena;
– »merilna perioda (t(m))« je nazivna vrednost trajanja enakih zaporednih časovnih presledkov (npr. t(m) = 15 min), ki obsega čas, ko je kazalnik maksimuma povezan s števcem električne energije (t(u)), in čas izklopljenosti (ti);
– »kumulativni številčnik« je dodatna priprava s koluti za kumuliranje, ki sešteva pokazane maksimume pri zaporednem vračanju kazalca oziroma koluta (kolutov) za kazanje maksimuma v začetni položaj;
– »kumulativna kazalna priprava za kontrolo« je dodatna priprava, ki je enaka kumulativnemu številčniku, le da je navadno manj natančna in se uporablja samo za kontrolo;
– »osnovni števec« je števec električne energije, ki se mu doda kazalnik maksimuma in ga poganja sklopka kazalnika maksimuma;
– »čas izklopljenosti (t(i))« je čas znotraj merilne periode, v katerem se sprosti zveza med kazalnikom maksimuma in osnovnim števcem. To je čas, ki je potreben, da se sklopka vrne v svoj začetni položaj;
– »skala« je vrsta črtic in številk, s pomočjo katerih se dobi vrednost merjene veličine;
– »razdelba skale« je vrsta črtic, ki omogočajo, da se ugotovi položaj gibljivega organa (kazalca ali koluta);
– »oštevilčenje skale« je vrsta številk na skali;
– »razdelek« je razmik med sosednima črticama na razdelbi skale;
– »številčnica« je plošča, na katere vidni površini so ena ali več skal ter potrebni simboli in napisi;
– »merilno območje« je del skale, v katerem se meri z navedeno natančnostjo;
– »merilni doseg kazalnika maksimuma« je vrednost merjene veličine, do katere se sme uporabljati kazalnik maksimuma;
– »merilni doseg skale« je končna vrednost skale;
– »merilni doseg pri številčniku s koluti« je vrednost, navedena na številčniku;
– »konstanta kazalnika maksimuma (Km)« je koeficient (npr. n x kW), s katerim se množi odčitana vrednost na skalah brez merske enote, da bi se dobila ustrezna moč;
– »faktor odčitavanja (C) kazalnika maksimuma« je število, s katerim se množi odčitana vrednost na skalah z mersko enoto pri števcih, ki so predvideni za priključitev prek merilnih transformatorjev, da bi se upoštevala prestava transformatorja in dobila primarna moč;
– »lastni pogrešek kazalnika maksimuma« je pogrešek, ki nastane samo s sklapljanjem, razklapljanjem ali vračanjem v začetni položaj, ter s pripravo za kazanje in kumulativnim številčnikom, ne da bi bil upoštevan pogrešek osnovnega števca in stikalne ure. Lastni pogrešek se izraža v odstotkih merilnega dosega.

Razred kazalnika maksimuma se določa po njegovem lastnem pogrešku in ni odvisen od pogreška osnovnega števca.

Konstrukcija, izdelava in material, iz katerega je izdelan kazalnik maksimuma, morajo izpolnjevati pogoje, ki veljajo za konstrukcijo delov, izdelavo in materiale osnovnega števca.

Skupni okrov osnovnega števca in kazalnika maksimuma mora izpolnjevati zahteve iz 13. člena pravilnika o meroslovnih zahtevah za indukcijske števce za električno energijo (Uradni list RS, št. 31/02).
Gumb priprave za vračanje kazalnika maksimuma v začetni položaj mora biti iz izolirnega materiala. Kovinski gumbi morajo biti izolirani.

Priključnica, priključne sponke in pokrov priključnice števca s kazalnikom maksimuma morajo izpolnjevati zahteve iz 14. in 15. člena pravilnika o meroslovnih zahtevah za indukcijske števce za električno energijo (Uradni list RS, št. 31/02).

Priprava za vračanje kazalnika maksimuma v začetni položaj ne sme v svojem normalnem položaju vplivati na kazalec ali kolut (kolute) za kazanje maksimuma. Konstruirana mora biti tako, da jo je mogoče premikati ročno in da jo je mogoče zaplombirati ali zakleniti v njenem normalnem položaju. Pri tem ne sme biti mogoče, da bi se kazalec ali kolut (koluti) za kazanje maksimuma vrnil(i) v začetni položaj, dokler se prej ne odstrani plomba ali ne odklene ključavnica.

Maksimum se lahko kaže s kazalcem, ki se premika prek nepremične skale, z enim ali več koluti, ki se premikajo prek nepremičnega indeksa. Skala je lahko oštevilčena v enotah moči (npr. W, var, VA) ali pa je brez teh enot, vendar mora imeti ustrezno razdelbo.
Pri oštevilčenju skale brez merske enote se pokazani maksimum ugotovi ob upoštevanju konstante kazalnika maksimuma (K(m)).
Pri števcih, ki so namenjeni za priključek prek merilnih transformatorjev, se neposredno odčitana vrednost moči ali vrednost moči, ugotovljena na način, kot je določeno v prejšnjem odstavku, po potrebi množi s faktorjem odčitavanja (C) kazalnika maksimuma.
Če ni določeno drugače, mora merilni doseg razdelbe na skali ustrezati približno največji moči števca. Ta doseg mora biti določen z zaokrožitvijo na najbližjo večjo vrednost glede na največjo moč števca.
Izbran je lahko tudi manjši tok od največjega toka števca, vendar mora vsak tako izbran tok znašati polovico temeljnega toka števca oziroma mora biti enak temeljnemu toku števca ali enak celemu večkratniku temeljnega toka.
Spodnja meja merilnega območja mora znašati največ 20% merilnega dosega.
Če ima kazalnik maksimuma več kazalnih priprav, npr. kazalec za kazanje maksimuma, kolute za kazanje maksimuma ali kumulativni številčnik, morajo biti zahteve glede točnosti izpolnjene samo za eno izmed kazalnih priprav.
Nastavljanje sklopke na ničlišče mora biti vidno. Kazalec za kazanje maksimuma mora biti označen z rdečo barvo, številčnik maksimuma pa mora biti zaokrožen z rdečo barvo.
Sklopka in pripadajoči številčnik morata biti označena s črno barvo.

Kazalec za kazanje maksimuma se mora pri povečevanju vrednosti maksimuma gibati predvsem z leve v desno ali od spodaj navzgor.
Če skala presega 180°, se mora kazalec pri povečevanju vrednosti maksimuma gibati v smeri urnega kazalca.
Koluti za kazanje maksimuma se morajo vrteti v isto smer kot koluti številčnika osnovnega števca.

Kazalec in kolut (koluti) za kazanje maksimuma ob normalnih obratovalnih pogojih ne smeta (smejo) spreminjati svojega položaja, razen pri vračanju v začetni položaj ali pri pogonu s sklopko.

Čas izklopljenosti (t(i)) ne sme preseči 1% merilne periode ali 15 s ne glede na velikost te periode. Čas izklopljenosti je vključen v merilno periodo.

Merilna perioda (t(m)) mora znašati 10, 15, 30 ali 60 min.

Pomožni tokokrog releja za vklapljanje kazalnika maksimuma je lahko izveden kot vezan na kratko ali kot odprti krog.

Običajne oziroma normalne vrednosti referenčne napetosti pomožnih tokokrogov števca s kazalnikom maksimuma morajo ustrezati vrednostim iz 7. člena Pravilnika o meroslovnih zahtevah za indukcijske števce za električno energijo (Uradni list RS, št. 31/02).

Če je lastna poraba časovno krmilne priprave v osnovnem števcu:
– znaša pri referenčni napetosti motorja do 250 V in pri referenčni frekvenci 3 W ali 9 VA;
– se poveča pri referenčni napetosti motorja nad 250 V in pri referenčni frekvenci za 0,02 W/V ali za 0,06 VA/V.
Lastna poraba pomožnih tokokrogov:
– znaša pri referenčni napetosti do 250 V in pri referenčni frekvenci 6 W ali 18 VA za posamezni tokokrog;
– se poveča pri referenčni napetosti nad 250 V in pri referenčni frekvenci za 0,04 W/V ali 0,12 VA/V.

Kazalnik maksimuma mora izpolnjevati pogoje glede dielektrične trdnosti za osnovni števec in njegove pomožne tokokroge iz 10. člena pravilnika o meroslovnih zahtevah za indukcijske števce za električno energijo (Uradni list RS, št. 31/02).

Med normalnim delovanjem kazalnika maksimuma se osnovni števec ne sme segreti za več, kot so vrednosti iz 11. člena pravilnika o meroslovnih zahtevah za indukcijske števce za električno energijo (Uradni list RS, št. 31/02).
Če je rele razklopne priprave med kazalnikom maksimuma in osnovnim števcem ter časovno krmilne priprave v osnovnem števcu, se sme pri vklopljenem motorju segreti največ 50 °C. To segretje je treba določiti s termočlenom ali po metodi merjenja spremembe upornosti.

Če je razklopna priprava med kazalnikom maksimuma in osnovnim števcem ter časovno krmilno pripravo, vštevši motor v osnovnem števcu, mora zanesljivo delovati v območju od 80% do 110% referenčne napetosti in pri referenčni frekvenci.

Pogoji, pod katerimi se preskuša osnovni števec, in meje njegovega pogreška morajo ustrezati zahtevam iz 21. in 24. člena pravilnika o meroslovnih zahtevah za indukcijske števce za električno energijo (Uradni list RS, št. 31/02). Da bi se upošteval vpliv kazalnika maksimuma, se preskusi opravijo pri vklopljenem kazalniku maksimuma, pri tem pa se kazalec ali kolut (koluti) za kazanje maksimuma ne sme(jo) premikati. V teh pogojih morajo biti pogreški znotraj meja pogreška, ki veljajo za števce brez kazalnika maksimuma.
Lastni pogrešek kazalnika maksimuma, ki se prišteje k pogrešku osnovnega števca, ne sme na nobenem mestu merilnega območja preseči vrednosti ±1% merilnega dosega.
Delež lastnega pogreška kazalnika maksimuma sme pri kazanju maksimuma na spodnji meji merilnega območja znašati največ 5% prave vrednosti.

Pogoji glede variacij, povzročenih zaradi spremembe vplivnih veličin za števec s kazalnikom maksimuma, morajo ustrezati zahtevam iz 27. do 29. člena pravilnika o meroslovnih zahtevah za indukcijske števce za električno energijo (Uradni list RS, št. 31/02).
Preskus se opravi pri izklopljenem kazalniku maksimuma. Vklopljen mora biti samo pri preskušanju vpliva poševne lege, pri čemer se kazalec oziroma kolut (koluti) za kazanje maksimuma ne sme(jo) premikati.

Mehanska obremenitev vklopljenega kazalnika maksimuma pri referenčni napetosti, referenčni frekvenci in faktorju moči cos φ = 1 oziroma sin φ = 1, izmerjena v eni merilni periodi, ne sme povzročiti večje variacije pogreška števca od vrednosti v naslednji tabeli:

Če je sklopka pri vklopljenem kazalniku maksimuma v merilnem dosegu in se pri tem kazalec ali kolut (koluti) za kazanje maksimuma ne premika(jo), se mora rotor števca začeti vrteti in se kontinuirano vrteti pri velikosti toka, ki je za števec brez kazalnika maksimuma predpisana v 23. členu pravilnika o meroslovnih zahtevah za indukcijske števce za električno energijo (Uradni list RS, št. 31/02), povečani za 0,5% temeljnega toka števca, ki so določene v naslednji tabeli:

Če kazalec ali kolut (kolute) za kazanje maksimuma poganja sklopka, sme zagonski tok doseči velikost 4% temeljnega toka števca.
Pri številčnikih za kazanje maksimuma s koluti smeta pri preskušanju zagona delovati največ dva koluta.

Za kazalnik maksimuma je obvezna odobritev tipa merila, ki ji sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom.
K zahtevi za odobritev tipa mora vložnik zahteve priložiti poleg dokumentacije iz 5. člena pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01) še naslednjo dokumentacijo:
– navodilo za uporabo in vzdrževanje v slovenskem jeziku,
– navodilo za preskus ugotavljanja skladnosti pri prvi overitvi z zahtevami tega pravilnika.

Preskus kazalnika maksimuma vključuje tudi preverjanje proizvajalčeve dokumentacije iz prejšnjega člena tega pravilnika, da se ugotovi, ali so podatki in postopki navedeni jasno in razumljivo.

Prva overitev vključuje tudi vizualni pregled vsakega kazalnika maksimuma, da se preveri skladnost z odobrenim tipom.
Prva overitev se izvede tako, kakor je opisano v dokumentaciji proizvajalca, in sicer v takem obsegu, da se preveri skladnost z zahtevami tega pravilnika.

Za kazalnik maksimuma so obvezne redne in izredne overitve. Rok za redne overitve za kazalnike maksimuma je enak kot za indukcijske števce za električno energijo. Redne in izredne overitve vključujejo:
– ugotavljanje skladnosti merila z odobrenim tipom,
– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali merilo izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu za prvo overitev.

Največji dopustni pogrešek pri rednih oziroma izrednih overitvah ne sme biti večji od največjega dopustnega pogreška pri prvi overitvi.

Merilna negotovost merilnega postopka, s katerim se preverjajo meroslovne lastnosti merila, mora biti najmanj za 1/3 boljša od zahtevane točnosti kazalnika maksimuma.

Na kazalniku maksimuma morajo biti navedeni naslednji podatki:
– enota merjene moči ali pri skali brez merske enote konstanta kazalnika maksimuma (K(m)), pri transformatorskih števcih pa tudi faktor odčitavanja (C). Faktor odčitavanja (C) je lahko naveden na posebni napisni ploščici,
– merilna perioda (t(m)) v min,
– referenčna napetost in referenčna frekvenca pomožnih tokokrogov, če se razlikujeta od napetosti in frekvence osnovnega števca,
– čas izklopljenosti (t(i)) v s za časovno krmilno pripravo, ki je zunaj števca, če ta čas ni naveden na napisni ploščici osnovnega števca,
– merilni doseg pri pripravi za kazanje maksimuma s koluti,
– merilno območje, če je različno od 20% merilnega dosega,
– uradna oznaka odobritve tipa.
Z namestitvijo overitvenih in zaščitnih oznak na kazalnik maksimuma se potrdi, da kazalnik maksimuma izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
Mesta za namestitev zaščitnih oznak morajo biti izbrana tako, da ni mogoče priti do notranjih aktivnih delov kazalnika maksimuma, ne da bi se oznake pri tem poškodovale.
Napisi in oznake na kazalniku maksimuma morajo biti v slovenskem jeziku.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za kazalnike maksimuma razreda 1,0 (Uradni list SFRJ, št. 56/89).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.