Največji dopustni pogrešek korektorja je ± 1%.

Proizvajalec mora določiti razred elektromagnetnega okolja E1 ali E2, v katerem naj bi se plinomer oziroma korektor uporabljal.
Vplivi elektromagnetnih motenj na plinomer oziroma korektor morajo biti takšni, da:
– sprememba merilnega rezultata ni večja od kritične vrednosti spremembe, to je od vrednosti največjega dopustnega pogreška za prostornino, ki ustreza pretoku Qmax v času 1 minute;
– prikazanega merilnega rezultata ni mogoče šteti za pravilnega, če kazanje merilnega rezultata pokaže trenutne spremembe, ki jih ni mogoče interpretirati, shraniti ali prenesti kot merilni rezultat.
Po motnji mora plinomer oziroma korektor:
– delovati znotraj največjih dopustnih pogreškov,
– imeti zaščitene vse merilne funkcije in
– omogočati, da se pridobi merilni rezultat, ki je bil prikazan pred motnjo.

Plinomer oziroma korektor, napajan iz omrežja (izmeničnega ali enosmernega), mora imeti rezervno napajanje ali na drug način zaščitene merilne funkcije za primer izpada glavnega vira električne energije.

Baterijsko napajanje mora imeti življenjsko dobo najmanj tri leta. Po poteku 90% življenjske dobe se mora pojaviti ustrezno opozorilo.

Kazalna naprava mora imeti dovolj mest, namenjenih za kazanje pretočene prostornine plina, da se vrednost pretočene prostornine najmanj dve leti normalnega delovanja ne vrne na ničelno vrednost.

Plinomer mora imeti možnost namestitve v poljuben položaj obratovanja, če ni jasno označeno drugače.

Elektronski korektor mora imeti vgrajeno kontrolo za obratovanje zunaj obratovalnega območja, ki ga je določil proizvajalec.

Plinomer in korektor morata kazati izmerjeno prostornino v kubičnih metrih (m3).

Napisi in oznake na plinomeru oziroma korektorju morajo biti v slovenskem jeziku.

Plinomer mora imeti na številčnici kazalne naprave ali na posebni napisni ploščici čitljivo in neizbrisno zapisane naslednje podatke:
– uradno oznako odobritve tipa merila,
– firmo oziroma ime ali znak proizvajalca,
– oznako tipa, ki jo je določil proizvajalec,
– serijsko številko in leto proizvodnje,
– oznako velikosti plinomera G..,
– največji pretok Qmax =... m3/h, (ali dm3/h),
– najmanjši pretok Qmin =... m3/h (ali dm3/h) in,
– največji obratovalni tlak pmax =... MPa (ali kPa ali Pa ali bar ali mbar).

Korektor mora imeti na posebni ploščici čitljivo in neizbrisno zapisane naslednje podatke:
– uradno oznako odobritve tipa merila,
– firmo oziroma ime ali znak proizvajalca,
– oznako tipa, ki jo je določil proizvajalec,
– serijsko številko in leto proizvodnje,
– koeficient stisljivosti in/ali metodo izračuna,
– območje delovnih tlakov p = ...... do ....... MPa (ali kPa ali Pa ali bar ali mbar) oziroma srednji delovni tlak p(sr) = ...... MPa (ali kPa ali Pa ali bar ali mbar) za korektorje, ki korigirajo samo glede na temperaturo,
– območje delovnih temperatur T= ....do ...... K (ali t =......do......°C) oziroma srednjo delovno temperaturo za korektorje, ki korigirajo samo glede na tlak,
– srednji letni atmosferski tlak za področje, kjer je korektor v uporabi, če korektor meri nadtlak oziroma korigira samo glede na temperaturo, in
– vrednosti, ki določajo standardno stanje plina, p(s) = 101.325 Pa ali p(s) = 1,01325 bar in T(s) = 288,15 K ali t(s) = 15 °C.
Podatki iz četrte do devete alinee prejšnjega odstavka so lahko shranjeni v neizbrisnem spominu korektorja in se na poseben ukaz (npr. s pritiskom na tipko) izpišejo na prikazovalniku oziroma številčnici korektorja.
Na številčnici korektorja mora biti napis “korigirana prostornina” ali oznaka “V(s)”. Drugi podatki, ki se lahko prikažejo na številčnici (prikazovalniku), morajo biti nedvoumno označeni.

Za plinomer oziroma korektor je obvezna odobritev tipa merila, ki ji sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom.

V postopku odobritve tipa merila se opravi preskus tipa merila, pri katerem se s pregledom vzorca tipa merila in dokumentacije ter s preskusi ugotovi, ali plinomer oziroma korektor izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika. Če je korektor sestavni del plinomera, se oba preskusita kot celota.

Pri preskusu tipa merila se izvedejo najmanj naslednji preskusi:
– preskus točnosti iz 26. člena tega pravilnika,
– preskus vpliva različnih vplivnih veličin, pri katerem mora plinomer izpolnjevati vse ustrezne zahteve iz tega pravilnika (primeri preskusov so določeni v OIML R 6, R 31 in 32),
– preskus vzdržljivosti iz 27. člena tega pravilnika.

Pri preskusu točnosti se preveri, ali plinomer oziroma korektor izpolnjuje zahteve iz 10. oziroma 12. člena tega pravilnika.
Preskus točnosti plinomerov se opravi s pretokom zraka z gostoto 1,2 kg/m3.
Pri plinomeru se preskus točnosti opravi pri sedmih pretokih, enakomerno porazdeljenih po obratovalnem območju. Pri pretokih, enakih ali večjih od 0,1 Qmax, se meritev pogreškov ponovi najmanj šestkrat, s spreminjanjem pretoka med zaporednimi meritvami. Razlika med poljubnima dvema pogreškoma pri istem pretoku ne sme preseči 0,6%.
Pri mehovnem plinomeru razlika med maksimumom in minimumom krivulje povprečnih vrednosti pogreškov kot funkcije pretoka v območju od 0,1 Qmax do Qmax ne sme preseči 2%.
Pri plinomerih z rotacijskimi bati in turbinskih plinomerih absolutna razlika med maksimumom in minimumom krivulje pogreškov kot funkcije pretoka v območju 0,4 Qmax in Qmax ne sme preseči 1%.
Pri korektorju mora biti krivulja pogreškov v celotnem obratovalnem območju korektorja v mejah ±0,8%.

Pri preskusu vzdržljivosti se izmerijo vrednosti pogreškov pred obratovanjem plinomera oziroma korektorja in po njem pri Qmax v določenem času.
Za mehovni plinomer se izvede preskus vzdržljivosti z obratovanjem pri Qmax v trajanju 2.000 ur. Preskus vzdržljivosti za mehovne plinomere je natančneje določen v točki 7.2.3 OIML R 31.
Za plinomer z rotacijskimi bati, turbinski plinomer in druge plinomere se izvede preskus vzdržljivosti z obratovanjem pri Qmax v trajanju 1.000 ur. Preskus vzdržljivosti za plinomere z rotacijskimi bati in turbinske plinomere je natančneje določen v točki 6.2.3 OIML R 32.
Preizkus vzdržljivost korektorja se izvede v obratovalnih pogojih v trajanju 1.000 ur. Preskus vzdržljivosti za korektorje je natančneje določen v točkah 6.2 in 11.5.1 OIML R 6.

Prva overitev plinomera oziroma korektorja vključuje:
– ugotavljanje skladnosti plinomera oziroma korektorja z odobrenim tipom,
– meroslovni pregled plinomera oziroma korektorja, s katerim se ugotavlja, ali plinomer oziroma korektor izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
Preskus točnosti plinomerov se opravi s pretokom zraka z gostoto 1,2 kg/m3.
Pri prvi overitvi mehovnega plinomera se preveri, ali plinomer izpolnjuje zahteve iz 10. člena tega pravilnika, z meritvijo pogreškov pri naslednjih pretokih: Qmin, Qt in Qmax.
Pri prvi overitvi plinomera z rotacijskimi bati, turbinskega plinomera in drugih plinomerov se preveri, ali plinomer izpolnjuje zahteve iz 10. člena tega pravilnika, z meritvijo pogreškov pri sedmih enakomerno razporejenih pretokih med Qmin in Qmax (z vključno Qmin in Qmax).
Preskusa iz tretjega in prejšnjega odstavka se lahko opravita tudi pri drugih pretokih, če se s tem dosežejo enako zanesljivi rezultati meritev.
Pri prvi overitvi korektorja se preveri, ali korektor izpolnjuje zahteve iz 12. člena tega pravilnika, z meritvijo pogreškov v obratovalnih pogojih za celoten obseg merjenja. V najmanj šestih točkah, ki pokrivajo celoten obseg merjenja, se merijo pogreški najprej za rastoče faktorje korekcije in nato za padajoče faktorje korekcije.

Za plinomere in korektorje so obvezne redne in izredne overitve. Rok za redno overitev je 5 let.

Pri redni ali izredni overitvi mehovnega plinomera se opravi preskus točnosti iz tretjega odstavka 28. člena. Pri redni ali izredni overitvi plinomera z rotacijskimi bati ali turbinskega plinomera se opravi preskus točnosti iz četrtega odstavka 28. člena. Pri redni ali izredni overitvi korektorja se opravi preskus točnosti iz šestega odstavka 28. člena.

Plinomeri oziroma korektorji, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za pretočna merila za prostornino plina (Uradni list SFRJ, št. 9/85) oziroma pravilnika o metroloških pogojih za merila, ki korigirajo prostornino pretočenega plina (Uradni list SFRJ, št. 9/85), se smejo dati v prvo overitev po tem pravilniku do izteka roka veljavnosti odločbe ali certifikata o odobritvi tipa merila oziroma najdlje do 31. decembra 2010.
Plinomeri oziroma korektorji, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za pretočna merila za prostornino plina (Uradni list SFRJ, št. 9/85) oziroma pravilnika o metroloških pogojih za merila, ki korigirajo prostornino pretočenega plina (Uradni list SFRJ, št. 9/85), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev, če glede največjih dopustnih pogreškov izpolnjujejo zahteve 10. oziroma 12. člena tega pravilnika.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se prenehata uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za pretočna merila za prostornino plina (Uradni list SFRJ, št. 9/85) in pravilnik o metroloških pogojih za merila, ki korigirajo prostornino pretočenega plina (Uradni list SFRJ, št. 9/85).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.