Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za statične števce delovne električne energije razredov točnosti 0,2 S in 0,5 S
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati statični elektronski števci delovne električne energije izmeničnega toka razredov točnosti 0,2 S in 0,5 S (v nadaljnjem besedilu: števci), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-54.
2. člen
Določbe tega pravilnika ne veljajo za kazalnike maksimuma in etalonske števce.
3. člen
Števci po tem pravilniku so števci:
– ki se priključijo prek tokovnih merilnih transformatorjev;
– ki se priključijo prek tokovnih in napetostnih merilnih transformatorjev;
– ki so namenjeni za merjenje energije v eni smeri;
– ki so namenjeni za merjenje energije v obeh smereh;
– katerih napetost na priključnici je manjša od 600 V (pri trifaznih števcih se ta napetost nanaša na napetost med faznimi vodniki).
4. člen
Števci lahko dajejo podatke o energiji prek:
– številčnika,
– dajalnika impulzov,
– dajalnika impulzov za daljinsko merjenje.
Dajalnik impulzov, ki ga ni mogoče uravnavati, mora biti priključen za integratorjem.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE TER UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
5. člen
Nazivni tok števca I(n) se določi glede na nazivni sekundarni tok tokovnega merilnega transformatorja.
Nazivni tok števca I(n) je lahko:
– enak nazivnemu sekundarnemu toku tokovnega merilnega transformatorja;
– večji od nazivnega sekundarnega toka tokovnega merilnega transformatorja za odstotno povečanje merilnega območja transformatorja.
Če je nazivni tok števca enak nazivnemu sekundarnemu toku tokovnega merilnega transformatorja, se smejo števci obremeniti do 120% I(n).
Če je nazivni tok števca večji od nazivnega sekundarnega toka tokovnega merilnega transformatorja, se smejo števci obremeniti do 100% I(n).
6. člen
Števci imajo normalno vrednost referenčne napetosti:
Ne glede na prejšnji odstavek imajo lahko števci tudi druge vrednosti referenčne napetosti do 600 V.
7. člen
Pri pregledu števcev morata biti izpolnjeni naslednji zahtevi:
– referenčna frekvenca 50 Hz,
– referenčna temperatura 23 °C.
8. člen
Pri nazivnem toku, referenčni napetosti, referenčni frekvenci in referenčni temperaturi lastna poraba posameznih delov števca ne sme presegati naslednjih vrednosti:
– za tokovni krog 1 VA,
– za napetostni krog 0,5 VA,
– za pomožni krog 10 VA (samo, če je povezan z napetostnim krogom števca).
9. člen
Izolirni material mora pri normalnem delovanju števca obdržati svoje dielektrične lastnosti v tolikšni meri, da ne vpliva bistveno na meroslovne lastnosti števca.
10. člen
Izolirni material števca mora zdržati enominutni dielektrični preskus s sinusno napetostjo efektivne vrednosti 2.000 V in frekvence 50 Hz:
– med vsemi krogi, v katerih se med normalnim delovanjem števca pojavlja potencialna razlika;
– med vsemi deli števca, ki so pod napetostjo, in kovinskimi deli, ki so pri zaprtem okrovu števca dostopni od zunaj.
11. člen
Pri preskušanju dielektrične trdnosti števca z okrovom iz izolirnega materiala morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– števec mora biti ovit s kovinsko folijo ali postavljen na ravno kovinsko ploščo, s katero so zvezani vsi kovinski deli okrova, dostopni na zaprtem števcu;
– tokovni in napetostni krogi ter nosilec merilnih sistemov morajo biti med seboj povezani;
– preskusna – sinusna napetost mora biti priključena med sponkami in kovinsko folijo oziroma kovinsko ploščo, razmik med sponkami in kovinsko folijo oziroma kovinsko ploščo pa mora biti najmanj 2 cm.
12. člen
Dielektrična trdnost med vijaki priključnice in njenim pokrovom se preskusi glede na zahtevo iz 10. člena tega pravilnika, pri čemer morajo biti vijaki toliko odviti, da je odprtina sponk prosta, pokrov priključnice pa pritrjen na priključnico.
Če se preskus dielektrične trdnosti števca ponavlja, mora števec zdržati sinusno napetost, ki je za 20% manjša od napetosti iz 10. člena tega pravilnika.
13. člen
Pri preskusu dielektrične trdnosti števca morajo biti izpolnjene naslednje zahteve za delovanje števca:
– temperatura okolja mora znašati 15 °C do 25 °C;
– relativna vlažnost zraka mora biti od 45% do 75%;
– atmosferski tlak mora biti od 86 kPa do 106 kPa (860 mbar do 1.000 mbar).
14. člen
Pri preskusu tipa števca se mora njegova dielektrična trdnost preskusiti z udarno napetostjo oblike 1,2/50 ms in temenske vrednosti 7 kV.
15. člen
Ugotavljanje skladnosti števca pri prvih overitvah in preskus tipa števca se opravi pri naslednjih pogojih:
1. okrov števca mora biti zaprt;
2. zaporedje faz mora biti enako navedenemu v vezalni shemi;
3. napetosti in tokovi morajo biti uravnovešeni:
– nobena fazna ali zvezna napetost ne sme presegati vrednosti ustrezne srednje napetosti za ±1%;
– noben tok ne sme presegati vrednosti ustreznega srednjega toka za ±1%;
– fazna razlika med tokom in ustrezno fazno napetostjo pri katerem koli faktorju moči ne sme presegati 2°;
4. napetostni in pomožni krogi števca razreda točnosti 0,2 S morajo biti priključeni na referenčno napetost števca najmanj dve uri pred začetkom pregleda;
5. napetostni in pomožni krogi števca razreda točnosti 0,5 S morajo biti priključeni na referenčno napetost števca najmanj eno uro pred začetkom pregleda;
6. vplivne veličine morajo imeti referenčno vrednost z odstopki, ki so določeni v naslednji tabeli:
16. člen
Števci morajo biti konstruirani tako, da ne dajejo izhodnih impulzov oziroma da ne registrirajo energije pri odprtih tokovnih krogih in pri napetostnih krogih, priključenih na referenčno napetost.
17. člen
Števci morajo začeti dajati izhodne impulze in nenehno registrirati energijo pri toku, ki ne sme presegati vrednosti 0,1 I(n) in faktorja moči 1.
Dajalnik impulzov mora imeti tolikšno frekvenco, da je mogoče opraviti preskus začetka registriranja energije (zagona) v 10 minutah.
18. člen
Ob pregledu števcev v pogojih iz 6. točke 15. člena tega pravilnika morajo imeti števci v času, ki ustreza najmanj 1.000 periodam merjene moči, v odstotkih izražene meje dopustnih pogreškov:
– za enofazne in trifazne števce pri uravnovešeni obremenitvi vrednosti, kot so določeni v tabeli I:
Tabela I
– za trifazne števce, obremenjene enofazno, pri simetričnih trifaznih napetostih vrednosti, kot so določeni v tabeli II:
Tabela II
19. člen
Pri pregledu števca je treba konstanto števca preveriti tako, da se ugotovi razmerje med kazanjem številčnika in impulzi, ki jih daje dajalnik impulzov.
20. člen
Če se pri preskusu tipa števca ugotovi, da so posamezni ali vsi merilni rezultati zunaj meja dopustnih pogreškov iz tabel I in II iz 18. člena tega pravilnika, se abscisno os števcev razreda točnosti 0,2 S pomakniti vzporedno s samo seboj za vrednost ±0,1%, abscisno os števcev razreda točnosti 0,5 S pa za ±0,2%. Če ostanejo pri tem vsi merilni rezultati v mejah dopustnih pogreškov iz tabel I in II iz 18. člena tega pravilnika, se šteje, da je števec brezhiben.
21. člen
Pri določanju variacije pogreška, povzročene s spremembo ene izmed vplivnih veličin, morajo vrednosti vseh drugih vplivnih veličin izpolnjevati pogoje iz 15. člena tega pravilnika.
Vplivne veličine, ki se upoštevajo za določanje referenčnih pogojev, na katere se pregleduje števec, in za določanje variacij, povzročenih z njihovo spremembo, so temperatura okolja, napetost pomožnih krogov, napetost merilnih krogov, frekvenca, oblika vala, magnetna indukcija tujega izvora in zaporedje faz.
Variacije pogreškov, povzročene s spremembo vplivnih veličin iz prejšnjega odstavka, se določajo samo pri preskusu tipa števca.
22. člen
Povprečni temperaturni koeficient je treba določiti za temperaturno območje 20 °C, pri čemer se pogreški števca določijo za temperature 10 °C nad temperaturo, s katero se določi povprečni temperaturni koeficient, in 10 °C pod njo.
Temperaturno območje 20 °C mora biti v mejah od 0 °C do 40 °C.
Vrednosti povprečnega temperaturnega koeficienta so določene v naslednji tabeli:
23. člen
Variacije pogreška, povzročene s spremembo drugih vplivnih veličin, so določene v naslednji tabeli:
24. člen
Tok, ki povzroča magnetno indukcijo tujega izvora, mora imeti enako frekvenco kot napetost, priključena na števec.
Variacija pogreška, povzročena z magnetno indukcijo tujega izvora, mora biti določena pri najneugodnejšem faznem položaju in najneugodnejši smeri magnetne indukcije.
25. člen
Variacija pogreška, povzročena z vplivom oblike vala, mora biti določena pri najneugodnejšem faznem položaju tretje harmonske frekvence glede na osnovni val toka.
Pri večfaznih števcih morajo biti napetostni krogi povezani vzporedno, tokovni krogi pa zaporedno.
Faktor popačenja napetosti mora biti manjši od 1%.
26. člen
Pri preskusu tipa števca se preskušajo:
– vpliv kratkotrajnih tokovnih preobremenitev,
– vpliv lastnega segrevanja,
– vpliv motenj.
27. člen
Vpliv kratkotrajnih tokovnih preobremenitev se preskusi na naslednji način:
– preskusni krog za preskušanje kratkotrajnih tokovnih preobremenitev mora biti brez induktivnosti;
– števci morajo 0,5 s zdržati tok, katerega vrednost je 12-krat večja od vrednosti nazivnega toka I(n);
– po opravljenem preskusu iz prejšnje alinee se morajo števci vrniti na začetno temperaturo z napetostnimi krogi, ki so bili eno uro napajani z referenčno napetostjo;
– po končanem preskusu variacija pogreška pri nazivnem toku in faktorju moči, ki je enak ena, ne sme biti večja kot 0,5%.
28. člen
Vpliv lastnega segrevanja se preskusi na naslednji način:
– pri odprtih tokovnih krogih morajo biti napetostni krogi priključeni na referenčno napetost najmanj eno uro pred začetkom preskusa;
– števci se obremenijo z največjim tokom, ki ustreza vrednosti nazivnega trajnega termičnega toka transformatorja pri faktorju moči, ki je enak ena, pri čemer se neposredno po obremenitvi določi pogrešek števca. Preskus mora trajati eno uro;
– variacija pogreška v 20 minutah ne sme biti večja od 0,5%.
Variacije pogreška, povzročene z lastnim segrevanjem, morajo imeti vrednosti, ki niso večje od vrednosti, določenih v naslednji tabeli:
29. člen
Vpliv motenj se preskusi pri merilnih in pomožnih krogih, priključenih na referenčno napetost, in pri odprtih tokovnih krogih.
Vse kroge se 2 sekundi preskuša z valom dušene frekvence velikosti 1 MHz, moduliranim s 400 Hz, po naslednji tabeli:
30. člen
Za števce je obvezna odobritev tipa merila, ki ji sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom.
K zahtevi za odobritev tipa mora vložnik zahteve priložiti poleg dokumentacije iz 5. člena pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01) še naslednjo dokumentacijo:
– navodilo za uporabo in vzdrževanje v slovenskem jeziku,
– opis, delovanje in način zaščite programske opreme,
– navodilo za preskus pri ugotavljanju skladnosti (prva overitev) z zahtevami tega pravilnika.
31. člen
Preskus števca vključuje tudi preverjanje proizvajalčeve dokumentacije iz 30. člena tega pravilnika, da se ugotovi, ali so podatki in postopki navedeni jasno in razumljivo.
32. člen
Prva overitev vključuje tudi vizualni pregled vsakega števca, da se preveri skladnost z odobrenim tipom.
Prva overitev se izvede tako, kakor je opisano v dokumentaciji proizvajalca, in sicer v takem obsegu, da se preveri skladnost z zahtevami iz tega pravilnika.
III. NAPISI IN OZNAKE
33. člen
Števci morajo imeti na vidnem mestu napisno ploščico s podatki in simboli. Podatki morajo biti v slovenskem jeziku in napisani tako, da so v normalnih razmerah delovanja števca trajni in zlahka čitljivi.
34. člen
Na napisni ploščici morajo biti navedeni naslednji podatki:
1. oznaka merske enote – na ploščici številčnika ali med glavnimi podatki števca,
2. oznaka vrste števca,
3. uradna oznaka odobritve tipa števca,
4. tovarniška oznaka tipa števca,
5. tovarniška številka števca,
6. referenčna napetost v V,
7. nazivni sekundarni tok tokovnega merilnega transformatorja, ki se napiše pred oklepajem, in podatek o nazivnem toku števca, ki se napiše v oklepaju,
8. razred točnosti,
9. referenčni frekvenci v Hz,
10. konstanta števca v imp/kWh oziroma imp/MWh,
11. vezalna shema ali številka vezalne sheme,
12. leto izdelave,
13. firma oziroma ime ali znak proizvajalca,
14. konstanta dajalnika impulzov za daljinsko merjenje v Wh/imp oziroma kWh/imp,
15. podatki o impulzih dajalnika impulzov za daljinsko merjenje:
– trajanje impulza ali pavza impulza,
– napetost impulza,
– moč kroga, ki ga dajalnik impulzov krmili direktno,
16. podatki o napetosti pomožnih krogov, če ti krogi niso povezani z napetostnimi krogi števca,
17. napis “protiregistriranje preprečeno” ali ustrezni simbol za števce z napravo za preprečitev protiregistriranja,
18. oznaka za števce za merjenje energije v obeh smereh.
Sponke v priključnici števca se označijo s številkami na priključnici po standardiziranih vezalnih shemah.
35. člen
Transformatorski števec s sekundarnim številčnikom mora imeti posebno napisno ploščico, na katero je mogoče pozneje vpisati podatke o merilnih transformatorjih in o konstanti transformacije, s katero se pomnoži kazanje števnika, da bi se dobila energija na primarni strani merilnih transformatorjev.
36. člen
Podatki o impulzih dajalnika impulzov za daljinsko merjenje se lahko napišejo na posebno napisno ploščico, ki se lahko namesti na pokrov okrova števca.
37. člen
Morebitno povečanje zmogljivosti števca mora biti označeno na ploščici številčnika z dekadnim množiteljem (npr. x × 100, x 1000 itd.).
38. člen
Z namestitvijo overitvenih in zaščitnih oznak na števec se potrdi, da števec izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
Mesta za namestitev zaščitnih oznak morajo biti izbrana tako, da ni mogoče priti do notranjih aktivnih delov števca, ne da bi se oznake pri tem poškodovale.
IV. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
39. člen
Za števce so obvezne redne in izredne overitve. Rok za redne overitve je tri leta. Redne in izredne overitve vključujejo:
– ugotavljanje skladnosti merila z odobrenim tipom,
– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali merilo izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu pri ugotavljanju skladnosti (prva overitev).
40. člen
Največji dopustni pogrešek pri rednih oziroma izrednih overitvah ne sme biti večji od največjega dopustnega pogreška pri prvi overitvi.
41. člen
Merilni postopek, s katerim se preverjajo meroslovne lastnosti merila, mora imeti merilno negotovost, ki mora biti najmanj za 1/3 boljša od zahtevane točnosti merila.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
42. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za statične števce delovne električne energije točnostnih razredov 0,2 S in 0,5 S (Uradni list SFRJ, št. 28/89).
43. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-26/02
Ljubljana, dne 20. marca 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
