Na podlagi 5., 6. in 7. člena ter v zvezi s 126. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa postopke za uveljavljanje plačil na površino in plačil na živali ter postopke nadzora za ukrepe kmetijske politike opredeljene v tem členu.
Za potrebe te uredbe so:
1. Plačila na površino:
a) neposredna plačila na površino (EKO 0) za ukrepe opredeljene v:
– predpisu o ureditvi trga z žiti;
– predpisu o ureditvi trga za sladkor;
– predpisu o ureditvi trga s semenom kmetijskih rastlin;
– predpisu o ureditvi trga s hmeljem;
b) izravnalna plačila za ukrepe opredeljene v predpisu o uvedbi izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (EKO 1) (v nadaljnjem besedilu: EKO 1 ukrep);
c) neposredna plačila opredeljena v predpisih, ki urejajo Slovenski kmetijski okoljski program (EKO 2, EKO 3) (v nadaljnjem besedilu: ukrepi SKOP).
2. Plačila na žival:
a) neposredna plačila za rejne živali (EKO 0) za ukrepe opredeljene v:
– predpisu o ureditvi trga za goveje meso;
– predpisu o ureditvi trga za ovčje in kozje meso;
b) neposredna plačila za plemenske živali opredeljena v predpisu, ki ureja neposredna plačila za rejo plemenskih živali;
c) neposredna plačila za kobile za vzrejo žrebet opredeljena v predpisu, ki ureja neposredna plačila za kobile za vzrejo žrebet.

Postopki za uveljavljanje plačil in nadzora opredeljujejo enoten način obdelave vlog ter administrativne kontrole in inšpekcijski nadzor za ukrepe kmetijske politike opredeljene v drugem odstavku prejšnjega člena.
Postopki za uveljavljanje plačil in nadzora obsegajo naslednje elemente:
– računalniško zbirko podatkov pridobljenih iz vlog za ukrepe kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov o vlogah),
– identifikacijski sistem za parcele,
– sistem za označevanje in registracijo živali,
– vloge/zahtevke za podpore in
– kontrolni sistem.
Postopke za uveljavljanje plačil in nadzor, opredeljene v tej uredbi, se lahko smiselno uporabi tudi za druge ukrepe kmetijske politike. Podatki opredeljeni v prejšnjem odstavku se lahko uporabijo tudi za statistične namene.

V zbirko podatkov o vlogah se beležijo in shranjujejo podatki o kmetijskih gospodarstvih in ukrepih, ki jih uveljavljajo. Zbirka podatkov o vlogah mora omogočati direkten vpogled v podatke za najmanj tri predhodna leta, razen v primeru vlog za ukrepe SKOP, kjer mora biti omogočen direkten vpogled v podatke za pet predhodnih let.

Identifikacijski sistem za parcele temelji na podatkih zemljiškega katastra. Osnovna enota je parcela iz zemljiškega katastra, ki je enolično določena s številko parcele in z imenom ter številko katastrske občine.
V vlogi za plačila na površino se parcele združuje v enote rabe. Enota rabe je strnjena površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva in na kateri raste ena ali več vrst kmetijskih rastlin. Sestavljena je lahko iz več parcel, ene parcele ali dela parcele. Za vsako enoto rabe se v vlogi navedejo podatki o vrsti dejanske rabe ter o parcelah, ki to enoto sestavljajo: ime in številka katastrske občine, številke posameznih parcel, površine posameznih parcel v ha na štiri decimalke in površine dejanske vrste rabe na posameznih parcelah v ha na dve decimalki.
Vrste dejanske rabe iz prejšnjega odstavka so: njive in vrtovi, hmeljišča, vinogradi, intenzivni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, oljčniki, trajni travniki/pašniki, plantaže gozdnega drevja, kmetijska zemljišča v zaraščanju ter neobdelana kmetijska zemljišča.

Za izpolnjevanje pogojev, za katerikoli ukrep kmetijske politike, morajo nosilci kmetijskih gospodarstev posredovati podatke o kmetijskem gospodarstvu, nosilcu kmetije, staležu živali in vseh kmetijskih zemljiščih v uporabi na osnovnih obrazcih o kmetijskem gospodarstvu predpisanih v prvem odstavku 9. člena te uredbe.
Podatki, ki se vodijo v zbirki podatkov o vlogah, v centralnem registru govedi ali v registrih posameznih trajnih nasadov se nosilcem kmetijskih gospodarstev lahko pošljejo kot predtiskani podatki.
Skupaj z osnovnimi obrazci o kmetijskem gospodarstvu oddajo nosilci kmetijskih gospodarstev tudi zahtevke za posamezne ukrepe, navedene v četrtem odstavku 9. člena te uredbe. Vsi zahtevki za plačila na površino, ki vključujejo tudi krmne površine, se vlagajo enkrat letno na istem obrazcu, razen zahtevek za ukrep SKOP – ozelenitev njivskih površin, ki se vlaga ločeno.
Zahtevki za plačila na živali se vlagajo večkrat letno v skladu z določili te uredbe in predpisi iz 1. člena te uredbe.

Kontrolni sistem zajema administrativne kontrole vseh vlog in inšpekcijski nadzor izbranih vlog.
Administrativne kontrole vključujejo preverjanje izpolnjevanja pogojev za posamezne ukrepe, odkrivanje morebitnih dvojnih prijav parcel ali živali ter navzkrižne kontrole podatkov iz vlog s podatki iz posameznih evidenc.
Parcele in površina parcel se kontrolira s podatki zemljiškega katastra. Podatki o govedu se kontrolirajo s podatki iz centralnega registra govedi. Podatki o posameznih trajnih nasadih (vinogradi, hmeljišča, intenzivni sadovnjaki) se kontrolirajo s podatki registra pridelovalcev grozdja in vina, s podatki hmeljne komisije in s podatki iz registra intenzivnih sadovnjakov. Podatki o oljčnikih in travniških sadovnjakih se lahko kontrolirajo s podatki iz zbirke podatkov o vlogah iz leta 2001. Evidenca območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je osnova za preverjanje upravičenosti do izravnalnih plačil za ta območja. Podatki o zavarovanih območjih se kontrolirajo s podatki iz uradnega registra zavarovanih območij, ki ga Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) posreduje Ministrstvo za okolje in prostor. Podatki o osrednjem območju pojavljanja velikih zveri se kontrolirajo s podatki iz uradnega registra osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, ki ga agenciji in ministrstvu posreduje Zavod za gozdove Slovenije. Podatki iz vlog se v primerih, ko to zahtevajo predpisi, kontrolirajo z zbirko podatkov o vlogah in evidenco inšpekcijskih ugotovitev iz prejšnjih let. Podatki o naslovu se kontrolirajo s podatki iz registra prostorskih enot. Osebni podatki se kontrolirajo s podatki iz centralnega registra prebivalcev. Podatki o poslovnih subjektih se kontrolirajo s podatki iz registra poslovnih subjektov.
V okviru inšpekcijskega nadzora se ugotavlja ali stanje v naravi ustreza stanju na vlogi in stanju v zbirkah podatkov.

Upravičenci do sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: sredstva) so kmetijska gospodarstva in druge fizične ter pravne osebe, ki so določene z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ter izpolnjujejo predpisane pogoje za ukrepe, za katere uveljavljajo sredstva.
Fizična oseba mora biti državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije. Pravna oseba mora imeti sedež na območju Republike Slovenije.

Za kmetijsko gospodarstvo lahko vlaga zahtevke za pridobitev sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je lahko fizična oseba, pravna oseba, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost in to dejavnost opravlja, samostojni podjetnik registriran za kmetijsko dejavnost ali registrirana agrarna ali pašna skupnost.
Vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo dodeljeno identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), morajo pri izpolnjevanju vlog uporabljati obstoječo identifikacijsko številko.
Delitev kmetijskega gospodarstva, ki pomeni spremembo stanja prijavljenega v zbirni vlogi za leto 2001, ni mogoča po objavi te uredbe v Uradnem listu Republike Slovenije, razen v primeru, ko upravičenec z izjavo in obrazložitvijo, ki jo posreduje ministrstvu pred oddajo zbirne vloge, izkaže upravičenost delitve.
V primeru, ko je kmetijsko gospodarstvo planina v skupni rabi ali skupni pašnik, je nosilec kmetijskega gospodarstva registrirana agrarna ali pašna skupnost. Če s planino v skupni rabi oziroma skupnim pašnikom ne upravlja registrirana agrarna ali pašna skupnost, vlaga zahtevke za pridobitev sredstev za ukrepe kmetijske politike gospodar planine ali skupnega pašnika – nosilec kmetijskega gospodarstva, na osnovi pisnega pooblastila vseh uporabnikov planine oziroma skupnega pašnika.
Nosilec kmetije mora osnovnim obrazcem o kmetijskem gospodarstvu iz prvega odstavka 9. člena te uredbe priložiti »Pooblastilo družinskih članov nosilca kmetije za leto 2002«, s katerim ga njegovi družinski člani, ki so vpisani v obvezne zbirke podatkov, ki jih vodi ministrstvo, pooblaščajo za prejemnika sredstev.
Morebitna sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva je mogoča ob oddaji zbirne vloge z vpisom novih podatkov na obrazec »A – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2002« za fizične osebe ali obrazec »A1 – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2002« za pravne osebe. Sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva je mogoča najkasneje do 24. maja 2002. Po tem datumu se sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva ne bo več upoštevala pri izplačilu sredstev za ukrepe kmetijske politike za leto 2002. Izjema je smrt fizične osebe oziroma prenehanje pravne osebe. V tem primeru se sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva sporoči na obrazcu »Sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva« ali s pisno vlogo, ki vsebuje vse podatke iz obrazca, na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56-58, 1000 Ljubljana.

Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki bodo v letu 2002 uveljavljali kakršenkoli ukrep kmetijske politike opredeljen v 1. členu te uredbe, predpisu o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom, predpisu o ureditvi trga za sveže sadje in zelenjavo ter predpisih, ki urejajo razvoj podeželja, morajo od 25. aprila do 24. maja 2002, če ni s to uredbo drugače določeno, na agencijo posredovati izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu. Osnovni obrazci o kmetijskem gospodarstvu so naslednji:
– “A – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2002” in »Pooblastilo družinskih članov nosilca kmetije za leto 2002« (za fizične osebe) ali
– “A1 – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2002” (za pravne osebe in samostojne podjetnike),
– “B – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2002 – stalež živali”,
– “C – Podatki o kmetijskih zemljiščih v uporabi za leto 2002”.
V primeru, da na kmetijskem gospodarstvu ne redijo živali, ni potrebno posredovati obrazca »B – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2002 – stalež živali«.
Upravičenci, ki bodo uveljavljali sredstva za neposredna plačila na površino, premije za krave dojilje, premije za ovce in koze, EKO1 ukrepe, ukrepe SKOP in sredstva za podporo za kobile za vzrejo žrebet, osnovnim obrazcem o kmetijskem gospodarstvu priložijo še zahtevke za posamezne ukrepe ter dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih določajo predpisi iz 1. člena te uredbe.
Osnovni obrazci o kmetijskem gospodarstvu in zahtevki ter predpisana dokazila sestavljajo zbirno vlogo. V okviru zbirne vloge se prilagajo naslednji zahtevki na predpisanih obrazcih:
– “D – Zahtevek za plačila na površino za leto 2002”,
– “Zahtevek za premijo za krave dojilje za leto 2002”,
– “Zahtevek za premijo za ovce in koze za leto 2002”,
– “Zahtevek za izplačilo podpore za kobile za vzrejo žrebet za leto 2002”.
Na zahtevkih nosilec kmetijskega gospodarstva izjavi, da je seznanjen s pogoji za posamezen ukrep.
Nosilec kmetijskega gospodarstva s svojim podpisom na vlogi prevzema jamstvo za resničnost in točnost podatkov na vlogi.
Če zahtevek za premije za ovce in koze vlaga skupnost proizvajalcev v skladu s predpisom o ureditvi trga za ovčje in kozje meso, vlogo odda od 25. aprila do 24. maja 2002 na obrazcu »Zahtevek skupnosti proizvajalcev za premijo za ovce in koze za leto 2002«.
Kmetijski svetovalec ima za kmetijska gospodarstva na svojem območju možnost vpogleda v zbirko podatkov o vlogah za leto 2002 in predhodno leto ter vpogled v podatke zemljiškega katastra na stanje 25. april 2002.
Pred oddajo zbirne vloge mora pristojni kmetijski svetovalec s podpisom kontrolnega lista potrditi, da je upravičenec v celoti in čitljivo izpolnil zbirno vlogo in ji priložil zahtevana dokazila ter da je na kopije katastrskih načrtov vrisal enote dejanske rabe in posamezne vrste kmetijskih rastlin. Kontrolni list mora upravičenec priložiti zbirni vlogi.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za upravičence, ki so pravne osebe ali samostojni podjetniki.
Upravičenec plača za kontrolo zbirne vloge 1000 SIT. V primeru, da kmetijski svetovalec nudi upravičencu pomoč pri izpolnjevanju zbirne vloge, znaša strošek za pomoč dodatnih 2000 SIT.
Zbirno vlogo mora upravičenec v roku od 25. aprila do 24. maja 2002 poslati s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, s pripisom: “zbirna vloga”, ali jo v tem roku oddati neposredno v sprejemno pisarno agencije.
Vse ostale zahtevke za pridobitev sredstev se dostavi na isti naslov v rokih, ki so vsebovani v predpisih iz 1. člena te uredbe.
Za kmetijsko gospodarstvo planina ali skupni pašnik je mogoče zbirno vlogo poslati tudi po 24. maju 2002, vendar najkasneje do 30. junija 2002.
Obrazci, ki jih določa ta uredba, so priloga te uredbe in njen sestavni del.
Obrazce za zbirne vloge s predtiskanimi podatki o kmetijskem gospodarstvu, površinah in kravah dojiljah ter navodila za izpolnjevanje, pošlje agencija upravičencem, ki so v letu 2001 uveljavljali zahtevke za ukrepe kmetijske politike, v času od 11. do 25. aprila 2002.
Obrazci za uveljavljanje zahtevkov v letu 2002 so upravičencem na voljo tudi pri območnih kmetijsko-gozdarskih zavodih.
Kopije vlog so upravičenci dolžni hraniti štiri leta od dneva pridobitve sredstev, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno. Upravičenci, ki so oddali vloge, vendar do sredstev niso bili upravičeni, so dolžni hraniti kopije vlog štiri leta od oddaje vlog.

Ne glede na določbe prvega in dvanajstega odstavka 9. člena te uredbe, lahko upravičenec vloži zbirno vlogo še do 31. maja 2002, vendar se mu za vlogo oddano od vključno 25. do 31. maja 2002 znesek ki mu pripada na podlagi predpisov iz prvega člena te uredbe, zmanjša za 5 odstotkov. Zbirne vloge oddane po 31. maju 2002 se štejejo kot prepozne.

Zahtevke za izplačilo sredstev po tej uredbi vlagajo upravičenci v svojem imenu in za svoj račun oziroma njihovi pooblaščenci (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni vlagatelji) v njihovem imenu in za njihov račun, razen če ni s to uredbo drugače določeno.
V primeru zbirne vloge lahko upravičenci pooblastijo vlagatelja za uveljavljanje sredstev v njihovem imenu le za celotno zbirno vlogo. Pooblastilo za posamezen ukrep iz zbirne vloge ni mogoče.
Pooblaščeni vlagatelji morajo vlogam priložiti:
– izpolnjen obrazec »Podatki o subjektu – pooblaščenem vlagatelju«,
– podpisana pooblastila upravičencev ter
– seznam oddanih vlog oziroma zahtevkov na katerem so navedeni naslednji podatki: ime in priimek oziroma naziv ter naslov upravičenca – nosilca kmetijskega gospodarstva, KMG-MID in datum oddaje vlog in prilog opredeljenih v tem odstavku.
Seznam oddanih vlog potrdi sprejemna pisarna agencije in fotokopijo tega seznama pošlje pooblaščenemu vlagatelju.
S pooblastilom upravičenci pooblaščajo pooblaščene vlagatelje za vsa dejanja v postopku pridobitve sredstev.
Agencija bo o nepravilnostih ali pomanjkljivostih v vlogah oziroma zahtevkih upravičencev obveščala pooblaščene vlagatelje. Upravičenci, ki so pooblastili vlagatelja, posredujejo pooblaščenemu vlagatelju vse zahtevane dopolnitve oziroma popravke ta pa jih mora posredovati agenciji v roku določenem v pozivu za dopolnitev skupaj s kopijo obrazca iz prve alinee tretjega odstavka tega člena ter kopijo seznama oddanih vlog iz tretje alinee tretjega odstavka tega člena na kateri označi za katere vloge posreduje dopolnitev. Rok za dopolnitev je v primeru ko vlagajo zahtevke pooblaščeni vlagatelji deset dni.
Pooblaščeni vlagatelji, ki sredstva po tej uredbi pridobijo za druge upravičence, morajo tako pridobljena sredstva nakazati upravičencem najpozneje v petih delovnih dneh po njihovem prejemu.
Pooblaščeni vlagatelji ne smejo pogojevati uveljavljanja ali izplačila sredstev na podlagi te uredbe upravičencu z obsegom proizvodnega oziroma pogodbenega sodelovanja ali nakupom kateregakoli blaga iz svoje trgovinske mreže.

Zbirna vloga mora biti izpolnjena v celoti in v skladu s priloženimi navodili, pri čemer se za rejne živali navede podatke na kmetijskem gospodarstvu na dan 25. april 2002, za rabo kmetijskih zemljišč dejanska raba in vrsta kmetijskih rastlin, za še neposejane površine pa predvidena vrsta kmetijskih rastlin v rastni dobi 2002, ki bo posejana najkasneje do 30. maja 2002.
Podatke iz zbirnih vlog in ostalih zahtevkov se preverja s podatki iz zbirk podatkov ministrstva in drugih državnih organov.
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za posamezen ukrep se upošteva:
– za podatke o parcelah stanje v zemljiškem katastru na dan 25. april 2002;
– za hmeljišča podatke iz evidence hmeljne komisije na dan 25. april 2002;
– za vinograde stanje v registru pridelovalcev grozdja in vina na dan 25. april 2002;
– za intenzivne sadovnjake podatke iz registra pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih na dan 25. april 2002;
– za oljčnike in travniške sadovnjake podatke iz zbirke podatkov o vlogah iz leta 2001 na dan 25. april 2002;
– za zavarovana območja, podatke iz uradne evidence zavarovanih območij na dan 25. april 2002;
– za osrednje območje pojavljanja velikih zveri, podatke iz uradne evidence osrednjega območja pojavljanja velikih zveri na dan 25. april 2002;
– za govedo podatke iz centralnega registra govedi;
– za razvrstitev kmetijskih gospodarstev se upošteva stanje v evidenci območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost na dan 25. april 2002.

Upravičenci, ki bodo v letu 2002 v skladu s to uredbo uveljavljali neposredna plačila na površino, morajo na kopije katastrskih načrtov vrisati enote dejanske rabe (njiva, travnik ipd.) ter vrste kmetijskih rastlin (koruza, sladkorna pesa, pšenica ipd.).
Kopije katastrskih načrtov iz prejšnjega odstavka so sestavni del zbirne vloge in jih hrani nosilec kmetijskega gospodarstva doma.
Upravičencu, ki je pri Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) že pridobil podatke o parcelah in kopije katastrskih načrtov za namene uveljavljanja sredstev kmetijske politike v predhodnih letih, za uveljavljanje sredstev v letu 2002 ni treba pridobiti novih podatkov o parcelah in kopij katastrskih načrtov, če glede teh podatkov ni nobenih sprememb.
Če so glede podatkov o parcelah in kopij katastrskih načrtov nastale spremembe, lahko upravičenec nove podatke naroči pri geodetski upravi. Geodetska uprava izda podatke o parcelah (posestni list brez podatkov o lastniku parcel) in kopije katastrskih načrtov, izdelane za namene uveljavljanja sredstev kmetijske politike. Upravičenci so dolžni poravnati materialne stroške, ki nastanejo pri izdaji geodetskih podatkov.
Geodetska uprava izda posestne liste in kopije katastrskih načrtov v roku osem dni od oddanega naročila.
Za komasacijska območja, kjer komasacijski postopki še niso pravnomočno končani, so upravičenci dejanski uporabniki zemljišč, na podlagi dokončne odločbe o novi razdelitvi zemljišč.
Kopija komasacijske odločbe je sestavni del zbirne vloge in jo je potrebno priložiti k zbirni vlogi. V primeru, da je upravičenec že v letu 2000 ali 2001 priložil kopijo komasacijske odločbe in ni nobenih sprememb, te odločbe v letu 2002 ni potrebno prilagati.
Upravičenci, ki imajo v zakupu zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije, lokalnih skupnosti ali drugih pravnih oseb, morajo zbirni vlogi priložiti fotokopijo zakupne pogodbe. Upravičenci, ki imajo v zakupu zemljišča fizičnih oseb, morajo zbirni vlogi priložiti “Izjavo o zakupu zemljišč”, ki jo podpišeta zakupodajalec in zakupnik. Upravičenci, ki sklepajo petletno pogodbo za izvajanje ukrepov SKOP, morajo imeti zakupne pogodbe ali izjave o zakupu sklenjene za najmanj petletno obdobje.
V primeru, da uveljavlja neposredna plačila za isto zemljišče več vlagateljev, se sredstva odobri tistemu, ki dokaže, da zemljišče dejansko obdeluje.

Po oddaji zbirne vloge lahko upravičenec vlogo za plačila na površino (obrazec “C – Podatki o kmetijskih zemljiščih v uporabi za leto 2002” in obrazec “D – Zahtevek za plačila na površino za leto 2002) v izjemnih primerih dopolni tako da doda parcelo, ki še ni bila navedena na vlogi, ali spremeni vrsto kmetijske rastline in vrsto podpore.
Spremembo oziroma dopolnitev ter utemeljitev spremembe upravičenec pisno posreduje agenciji najkasneje do 24. maja 2002.
Dopolnitev vloge za plačila na površino posredujejo tudi tisti upravičenci, ki so spomladi leta 2002 obnovili trajni nasad in ga do 25. aprila 2002 ni bilo mogoče vpisati v register. Ti kot utemeljitev posredujejo kopijo odločbe o vpisu obnovljenega trajnega nasada v register.
Dopolnjevanje vloge za plačila na površino, opredeljeno v prejšnjih odstavkih tega člena, ni mogoče v primerih, ko pristojni organ že obvesti nosilca kmetijskega gospodarstva o napakah v vlogi, ali ga obvesti o nameri inšpekcijskega nadzora na kmetijskem gospodarstvu, ali pa je bil tak nadzor že opravljen in so bile ugotovljene nepravilnosti. Vloge ni mogoče spreminjati v tistem delu, kjer so ugotovljene nepravilnosti.

Po roku za oddajo vloge ali zahtevka, upravičenec lahko vlogo delno ali v celoti umakne. Umik vloge in utemeljitev razlogov za umik pisno posreduje agenciji.
Delen ali celoten umik vloge ni mogoč v primerih ko pristojni organ že obvesti nosilca kmetijskega gospodarstva o napakah v vlogi, ali ga obvesti o nameri inšpekcijskega nadzora na kmetijskem gospodarstvu, ali pa je bil tak nadzor že opravljen in so bile ugotovljene nepravilnosti. Vloge ni mogoče umakniti za tisti del, kjer so ugotovljene nepravilnosti.

Pred izplačilom sredstev kmetijski inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat) izvaja inšpekcijski nadzor na kmetijskih gospodarstvih (v nadaljnjem besedilu: nadzor na gospodarstvu).
Inšpektor izvaja inšpekcijski nadzor na kmetijskih gospodarstvih brez predhodne najave, ali pa se predhodno najavi po pošti ali telefonu, praviloma največ 48 ur pred pregledom.
Nadzor na gospodarstvu mora zajemati vsaj:
– 5 odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za podpore na površino,
– 10 odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za podpore na živali.
Nadzor na gospodarstvu se prične takrat, ko agencija v zbirko podatkov o vlogah vnese 10 odstotkov prispelih zbirnih vlog, a ne kasneje kot 30. maja 2002.

Nadzor na gospodarstvu se izvaja za vloge, ki se izberejo na podlagi ocenjevalnih dejavnikov. Pri tem je potrebno upoštevati reprezentativnost vlog. Pri oceni tveganja se upošteva naslednje ocenjevalne dejavnike:
– višina podpore;
– število parcel in njihova površina ali število živali, za katere se vlaga zahtevek;
– spremembe iz predhodnega leta;
– ugotovitve pregledov iz preteklih let;
– primere neskladja s predpisom o označevanju in registraciji goveda;
– kmetijska gospodarstva, ki so nekoliko nad ali pod mejami za posamezen ukrep;
– nadomestitve živali;
– ostale dejavnike.
Na osnovi ocenjevalnih dejavnikov iz prejšnjega odstavka se izbere 20 odstotkov kmetijskih gospodarstev. Pristojni organ hrani podatke ki so pogojevali izbor kmetijskih gospodarstev. Inšpektor, ki izvaja nadzor na gospodarstvu, mora biti o pogojih za izbor obveščen pred začetkom nadzora.

Po končanem postopku nadzora na gospodarstvu inšpektor pošlje predlog za ukrepanje skupaj z inšpekcijskim zapisnikom na agencijo, ki ugotovitve inšpektorja upošteva skladno z določili 25. in 29. člena te uredbe.

Ob nadzoru na gospodarstvu inšpektor pregleda izbrane enote ali njihove dele. Kot pomoč pri izvedbi nadzora na gospodarstvu lahko inšpektor uporablja razpoložljive grafične podatke, kot so: kopije katastrskih načrtov z vrisanimi enotami dejanske rabe in površinami pod posameznimi vrstami kmetijskih rastlin, digitalni ortofoto načrti, digitalni katastrski načrti in podatki o rabi kmetijskih zemljišč zajeti iz ortofoto načrtov.
Površina enote dejanske rabe ali površina pod posamezno kmetijsko rastlino se ugotavlja z metodami določenimi v internih navodilih inšpektorata. Pri tem se ugotavlja površina, ki se dejansko uporablja.
Izvajanje ukrepov SKOP se lahko ugotavlja tudi na podlagi evidenc o delovnih opravilih, ki jih upravičenci vodijo in hranijo doma.

Nadzor na gospodarstvu mora biti izveden v času obvezne reje goveda za najmanj eno vrsto podpore.
V času obvezne reje drobnice mora biti opravljeno 50 odstotkov minimalnega obsega nadzora.
Nadzor na gospodarstvu zajema vse živali na kmetijskem gospodarstvu, za katere so bili vloženi zahtevki za premijo in vse govedo.
Nadzor na gospodarstvu vključujejo predvsem:
a) preverjanje, ali število goveda na kmetijskem gospodarstvu ustreza številu živali v registru goveda na gospodarstvu in številu živali v centralnem registru goveda;
b) v primeru premij za govedo, preverjanje:
– da je vse govedo, ki je prisotno na kmetijskem gospodarstvu, označeno z ušesnimi znamkami, ima potne liste, je vpisano v register govedi na gospodarstvu in v centralni register govedi;
– da podatki v centralnem registru govedi ustrezajo podatkom v registru govedi na gospodarstvu;
– pravilnosti vpisov v register goveda na gospodarstvu in v centralni register goveda na osnovi spremljajočih dokumentov, kot so potni listi za živali, računi za nakup in prodajo, kopije dokumentov kontrolne organizacije ali drug ustrezen dokument o zakolu živali v klavnici;
– da vse živali, ki so prisotne na kmetijskem gospodarstvu in so še vedno v obdobju obvezne reje, izpolnjujejo pogoje za premijo za katero je bil vložen zahtevek;
c) v primeru premij za ovce in koze se izvede kontrola, če so živali prisotne v času pregleda in če so označene.

Inšpekcijski nadzor v klavnicah, ki se nanaša na posebne premije za govedo in klavne premije vložene v letu 2002 v skladu s predpisom o ureditvi trga za goveje meso, izvajajo inšpektorji.
Nadzor se izvede za 30 odstotkov naključno izbranih klavnic, in sicer za 5 odstotkov goveda, ki je bilo zaklano v klavnici in za katero so bili vloženi zahtevki za posebno premijo in/ali klavno premijo.
Nadzor zajema preveritve dokumentov (kopija dokumenta kontrolne organizacije o masi in razvrstitvi klavnih trupov v kakovostni tržni razred v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji, ali v primeru, da dokumenta kontrolne organizacije ni, drug ustrezen dokument o zakolu živali v klavnici, iz katerega morajo biti razvidni firma, sedež in registrska številka klavnice, identifikacijska številka živali, živa masa živali, spol in kategorija živali ter datum zakola) ter primerjavo s podatki v centralnem registru govedi.
Nadzor v klavnici vključuje tudi kontrolo mase trupov za vzorec živali, ki so bile zaklane na dan kontrole. Kontrolira se, če masa trupov izpolnjuje pogoje za premijo.

Nadzor za posebne in klavne premije za živali, ki se izvozijo, izvajajo inšpektorji. Nadzor lahko zajema vse operacije nakladanja.
Izvoznik vsak izvoz živali javi lokalnemu kmetijskemu inšpektorju vsaj 48 ur pred nakladanjem. V ta čas niso vključene nedelje in prazniki.
V času nakladanja živali se po potrebi opravi inšpekcijski nadzor. Pri tem se kontrolira, če je vse govedo označeno z ušesnimi znamkami in če ima potne liste. Za 10 odstotkov živali se kontrolira posamične identifikacijske oznake.
Potne liste za govedo, ki se izvaža, izvoznik pošlje ministrstvu – Službi za identifikacijo in registracijo živali.
Agencija, ki je odgovorna za plačila premij, skrbno pregleda zahtevke za podporo in priloge (kopije enotnih carinskih listin, kopije faktur, overjenih s strani carinarnice, na katerih so navedene identifikacijske številke živali ter dokument izvoznika, v katerem je navedeno ime in priimek oziroma firma in naslov oziroma sedež imetnika živali ter šifra kmetijskega gospodarstva in identifikacijske številke živali) ter preveri, če je bil potni list predan v skladu s prejšnjim odstavkom.

Za namen tega poglavja ločimo naslednje skupine kmetijskih rastlin:
– krmne površine prijavljene za namene opredeljene v predpisu o ureditvi trga za goveje meso;
– površine posameznih poljščin ali skupin poljščin za katere se uveljavlja različna vrednost podpore.

Sredstva za plačila na površino se odobrijo le za zemljišča na območju Republike Slovenije.
Če je za skupino kmetijskih rastlin površina, ugotovljena na osnovi administrativnih kontrol in/ali nadzora na gospodarstvu, ki izpolnjuje vse pogoje za podporo na površino, večja kot je navedena na vlogi, se za izračun podpore, upošteva površina navedena na vlogi.
V primeru, da površina iz zahtevka za neposredna plačila iz točke 1.a) 1. člena te uredbe, pri posamezni kmetijski rastlini presega 100 ha, se za površino nad 100 ha vrednost neposrednega plačila zmanjša za 20 odstotkov.
Če nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolnjevati pogojev ali pravočasno oddati vloge zaradi višje sile, obdrži pravico do podpor.

Če se pri nadzoru na gospodarstvu, razen v primeru višje sile, ugotovijo manjše površine od prijavljenih pri posamezni skupini kmetijskih rastlin glede na višino podpore:
– do vključno 3 odstotkov, vendar skupaj največ do 2 ha, se vlogi za tisto skupino kmetijskih rastlin ugodi glede na dejansko ugotovljeno stanje;
– nad 3 do vključno 20 odstotkov, vendar skupaj največ do 2 ha, se za tisto skupino kmetijskih rastlin od dejansko ugotovljene površine odšteje dvakratnik ugotovljene razlike;
– nad 20 odstotkov se podpora za tisto skupino kmetijskih rastlin ne izplača.
Če je upravičenec v vlogi uveljavljal zahtevek za skupino kmetijskih rastlin, ki je predmet višje podpore od tiste, ki je dejansko posejana, za prijavljeno skupino kmetijskih rastlin ni upravičen do podpore.
Odstopanja površin opredeljena v prvem odstavku tega člena se ugotavljajo znotraj skupine rastlin glede na višino podpore, za celotno vlogo posameznega kmetijskega gospodarstva.
Če skupna površina za katero je bil vložen zahtevek za plačila na površino v skladu s točko 1.a) 1. člena te uredbe, presega dejansko ugotovljeno površino za več kot 30 odstotkov se podpora za tekoče leto ne odobri.

Za izračun krmnih površin za dodeljevanje podpor, ki se nanašajo na predpis o ureditvi trga za goveje meso se smiselno uporabita 24. in 25. člen te uredbe. Znižanja in izključitve se upoštevajo le, če bi prijavljene površine povzročile višja plačila.

Premija se ne odobri za neoznačene in neregistrirane živali ter za večje število živali, kot je navedeno v zahtevku za premijo.
V primeru ko je število živali navedenih v zahtevku za premijo večje kot je z administrativnimi kontrolami ugotovljeno število živali, ki izpolnjujejo vse pogoje za premije, se premija izračuna na osnovi ugotovljenega števila živali.
Govedo, ki izgubi eno od dveh ušesnih znamk, se smatra da izpolnjuje pogoje za premijo, če je iz drugih elementov sistema za označevanje in registracijo jasno razvidna identifikacija živali.

Krave dojilje in telice za katere se vlaga zahtevek za premije v skladu s predpisom o ureditvi trga za goveje meso, se lahko v obdobju obvezne reje nadomestijo v okviru omejitev določenih v predpisu o ureditvi trga za goveje meso, ne da bi se zaradi tega izgubila pravica do zaprošenih premij.
V skladu s prvim odstavkom se nadomestitev lahko izvede v roku 20 dni od dogodka, ki je povzročil nadomestitev. Nadomestitev je potrebno sporočiti agenciji v desetih dneh po nadomestitvi.

Če je na zahtevku za katerokoli premijo za govedo navedeno večje število živali kot se jih ugotovi pri nadzoru na gospodarstvu, se razen v primeru višje sile, sredstva do katerih je kmetijsko gospodarstvo upravičeno, zniža za odstotek, ki se ugotovi skladno s četrtim odstavkom tega člena, če so nepravilnosti ugotovljene pri največ treh živalih.
Če so bile ugotovljene nepravilnosti pri več kot treh govedih, se sredstva zniža na naslednji način:
a) za odstotek ugotovljen skladno s četrtim odstavkom tega člena, če ta ne znaša več kot 10 odstotkov ali
b) za dvakratni odstotek, ugotovljen skladno s četrtim odstavkom tega člena, če ta znaša več kot 10 vendar ne več kot 20 odstotkov.
Če je odstotek, ugotovljen skladno s četrtim odstavkom tega člena, večji kot 20 odstotkov, se zahtevek za premijo zavrne.
Odstotek goveda pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se izračuna tako, da se število živali pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti deli s številom živali, ki izpolnjujejo pogoje za premije.
Znižanja in izključitve se smiselno uporabijo tudi v primeru zahtevkov za premije za ovce in koze.

Znižanja in izločitve opredeljene v tej uredbi se upoštevajo, razen v primeru višje sile.
Za višjo silo po tej uredbi se šteje:
– smrt nosilca kmetijskega gospodarstva,
– daljša delovna nesposobnost nosilca kmetijskega gospodarstva,
– naravne katastrofe,
– uničenje hlevov zaradi nesreče,
– kužne bolezni, ki prizadenejo del ali celoten trop oziroma čredo,
– pogin živali zaradi bolezni ali nesreče.
Zmanjšanje števila živali in površin pod posamezno kmetijsko rastlino, zaradi višje sile, je potrebno na predpisanih obrazcih sporočiti agenciji takoj ko je to mogoče.
Če upravičenec zaradi višje sile ni mogel upoštevati obveznega roka reje, zadrži pravico do premij za število živali, do katerega bi bil upravičen, če do višje sile ne bi prišlo.

O dodelitvi sredstev na podlagi vlog odloči agencija z odločbo.
Vse odločbe, ki se nanašajo na zahtevke, ki se vlagajo najkasneje do 15. oktobra 2002 in vse odločbe, ki se nanašajo na zbirno vlogo, morajo biti izdane najkasneje do 15. novembra 2002.
Prepozno prispele in nepopolne vloge se s sklepom agencije zavrže.
Neutemeljene vloge in vloge za katere upravičenci ne omogočijo inšpekcijskega pregleda se z odločbo agencije zavrne.
Zoper odločbo ali sklep agencije se upravičenec lahko pritoži ministrstvu, pritožbo pa vloži na agencijo.

Agencija omogoči krajevno pristojnemu inšpektorju dostop do pravnomočne odločbe.
V primeru, da se z inšpekcijskim pregledom ugotovi nezakonito pridobitev oziroma nenamensko porabo sredstev po zakonu, ki ureja kmetijstvo, izda kmetijski inšpektor upravičencu odločbo o vračilu nezakonito pridobljenih in nenamensko porabljenih sredstev ter o prepovedi pridobitve sredstev za dobo dveh let.
Odločba se pošlje v vednost agenciji, ki odločitve te odločbe upošteva pri administrativnih kontrolah v prihodnjih letih.

Kolikor se ugotovi, da je pri dodeljevanju sredstev prišlo do preplačila, agencija o tem izda odločbo, s katero od stranke zahteva vračilo preveč izplačanih sredstev.

Ukrepi neposrednih plačil na površino, upravičenci, pogoji za pridobitev in višina ter roki za uveljavljanje sredstev so:
– za določene poljščine, opredeljeni v predpisu o ureditvi trga z žiti;
– za sladkorno peso, opredeljeni v predpisu o ureditvi trga za sladkor;
– za pridelavo semena kmetijskih rastlin, opredeljeni v predpisu o ureditvi trga s semenom kmetijskih rastlin;
– za pridelavo hmelja in obnovo hmeljišč, opredeljeni v predpisu o ureditvi trga s hmeljem.
Za poljščine, ki so posejane v hmeljiščih na površini v premeni, je mogoče uveljavljati neposredna plačila za poljščine ali pa jih je mogoče opredeliti kot krmno površino v skladu s predpisom o ureditvi trga za goveje meso.
Upravičenci uveljavljajo zahtevke na obrazcu “D – Zahtevek za plačila na površino za leto 2002”, ter ob predložitvi predpisanih dokazil.
Upravičenci, ki uveljavljajo neposredna plačila za pridelavo semena kmetijskih rastlin, morajo najkasneje do 15. septembra 2002 agenciji posredovati še:
– dokazila o opravljeni strokovni kontroli in zdravstvenem pregledu semenskih posevkov in nasadov semenskega krompirja;
– dokazila o izpolnjevanju zahtev glede zdravstvenega stanja nasadov krompirja v izolacijskem pasu, ki jih izda pooblaščena strokovna organizacija v skladu s predpisi, ki urejajo seme in sadike kmetijskih rastlin.

V primeru, ko nosilec kmetijskega gospodarstva ne more zagotoviti obveznega roka reje, je upravičen do premije za število živali, ki izpolnjujejo pogoje in so ostale na kmetijskem gospodarstvu celotno obdobje obvezne reje, razen v primeru zadnjega odstavka 30. člena te uredbe. Zmanjšanje staleža je potrebno na predpisanem obrazcu prijaviti agenciji v desetih dneh od ugotovitve zmanjšanja.
1. Posebna premija za bike in vole ter klavna premija za govedo
Upravičenci, pogoji za pridobitev, višina sredstev, roki in zahtevana dokazila za posebno premijo za bike in vole ter klavno premijo za govedo, so opredeljeni v predpisu o ureditvi trga za goveje meso.
Upravičenci, ki so pravočasno vložili osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu iz prvega odstavka 9. člena te uredbe, lahko uveljavljajo zahtevke za posebne premije za bike in vole ter klavne premije za govedo na obrazcu “Posebna premija za bike in vole ter klavna premijo za govedo za leto 2002”.
2. Premija za krave dojilje
Upravičenci, pogoji za pridobitev in višina sredstev za premijo za krave dojilje ter roki za uveljavljanje zahtevkov so opredeljeni v predpisu o ureditvi trga za goveje meso.
Upravičenci uveljavljajo premije na obrazcu “Zahtevek za premijo za krave dojilje za leto 2002”, ki mora vsebovati tudi izjavo upravičenca, da bodo živali ostale na kmetijskem gospodarstvu za celotno obvezno obdobje reje oziroma podatke o lokaciji ali lokacijah, kjer se bodo živali nahajale in obdobje, kdaj bodo živali na teh lokacijah, identifikacijske številke živali in izjavo upravičenca, da je seznanjen s pogoji za uveljavljanje premije.
Če se lokacija v obdobju obvezne reje spremeni, mora upravičenec spremembo vnaprej prijaviti agenciji na predpisanem obrazcu.
3. Premija za ovce in koze
Upravičenci, pogoji za pridobitev in višina sredstev za premijo za primerne ovce ali koze ter roki za uveljavljanje sredstev so opredeljeni v predpisu o ureditvi trga za ovčje in kozje meso.
Upravičenci uveljavljajo premije na obrazcu “Zahtevek za premijo za ovce in koze za leto 2002”, ki mora vsebovati tudi izjavo upravičenca, da bodo živali ostale na kmetijskem gospodarstvu za celotno obvezno obdobje reje oziroma podatke o lokaciji ali lokacijah, kjer se bodo živali nahajale in obdobje, kdaj bodo živali na teh lokacijah, identifikacijske številke živali in izjavo upravičenca, da je seznanjen s pogoji za uveljavljanje premije.
Če se lokacija v obdobju obvezne reje spremeni, mora upravičenec spremembo vnaprej prijaviti agenciji na predpisanem obrazcu.

“Zahtevek za premijo za ovce in koze za leto 2002” potrdi služba za živinorejo pri pristojnem območnem kmetijsko gozdarskem zavodu.

Premije se lahko uveljavlja za najmanj 10 živali, in sicer individualno ali preko skupnosti proizvajalcev. Skupnost odda en zahtevek, ki ga podpišejo vsi rejci, sredstva pa se nakažejo neposredno skupnosti. Rok za oddajo zahtevka skupnosti je od 25. aprila do 24. maja 2002 na obrazcu: »Zahtevek skupnosti proizvajalcev za premijo za ovce in koze za leto 2002«. V vlogi mora biti jasno navedeno koliko premij je uveljavljal vsak posamezen rejec iz skupnosti ter KMG-MID kmetijskega gospodarstva posameznega rejca. Ostali pogoji za uveljavljanje so enaki, kot v primeru, ko uveljavlja premije posamezen upravičenec.

Upravičenci, pogoji za pridobitev in višina sredstev za izravnalna plačila na površino za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, so opredeljeni v predpisu o uvedbi izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (EKO 1).
Kmetijsko gospodarstvo – planina mora izpolnjevati pogoje, ki so podrobneje določeni v Slovenskem kmetijsko okoljskem programu.
Upravičenci uveljavljajo izravnalna plačila na obrazcu “D – Zahtevek za plačila na površino za leto 2002”, ki je sestavni del zbirne vloge.
Za planine je potrebno zahtevku priložiti naslednje priloge:
a) pašni red, potrjen na letošnjem občnem zboru pašne skupnosti (v primeru individualne planine pašnega reda ni potrebno poslati),
b) zapisnik o prigonu živali na planinsko pašo in predvidenem datumu odgona živali s planinske paše na predpisanem obrazcu,
c) pooblastilo vseh uporabnikov planine gospodarju planine za vlaganje zahtevka na predpisanem obrazcu, ko zahtevek ne vlaga registrirana agrarna ali pašna skupnost.
Podatki iz zapisnika o prigonu živali bodo služili tudi za vnos podatkov o začasnem premiku goveda v centralni register goveda.
Za skupni pašnik je potrebno zahtevku priložiti pooblastilo vseh uporabnikov skupnega pašnika gospodarju za vlaganje zahtevka, ko zahtevek ne vlaga registrirana agrarna ali pašna skupnost.
Višina izravnalnega plačila za travinje na planinah, se v primeru obtežbe vsaj ene glave velike živine na hektar travinja (v nadaljnjem besedilu: 1 GVŽ/ha) obračuna tako, da se upošteva dejanska površina travinja prijavljenega na “D – Zahtevku za plačila na površino za leto 2002”. Če obtežba ne dosega 1 GVŽ/ha, se višina izravnalnega plačila obračuna le za površine, za katere je zagotovljena obtežba 1 GVŽ/ha.

Za ukrepe SKOP so upravičenci, pogoji za pridobitev in višina sredstev opredeljeni v predpisih, ki urejajo ukrepe SKOP.
Upravičenci uveljavljajo neposredna plačila za vse ukrepe SKOP na obrazcu “D – Zahtevek za plačila na površino za leto 2002”, razen za ukrep ozelenitve njivskih površin.
Ukrep ozelenitve njivskih površin upravičenci uveljavljajo na obrazcu » E – Zahtevek za plačila na površino za ukrep SKOP – ozelenitev njivskih površin za leto 2002«, ki ga morajo agenciji posredovati najkasneje do 16. avgusta 2002.
V primeru, da se uveljavljajo sredstva za trajne nasade, je potrebno na obrazcih, ki sestavljajo zbirno vlogo, uporabljati dodeljene identifikacijske številke trajnih nasadov.
Za oljčnike in travniške sadovnjake, ki še nimajo dodeljenih identifikacijskih številk, se zbirni vlogi priloži predpisani obrazec “Podatki o oljčniku / travniškem sadovnjaku”.
Za ukrep planinske paše morajo upravičenci zbirni vlogi dodati dokazila iz četrtega odstavka prejšnjega člena, v primeru uveljavljanja dodatka za pastirja pa tudi kopijo pogodbe s pastirjem.
Za posamezne ukrepe SKOP je potrebno do 30. septembra 2002 agenciji posredovati še posebna dokazila oziroma izpolnjevanje pogojev za posamezen ukrep vpisati v ustrezno evidenco, in sicer za:
– ukrep IV.: integrirano sadjarstvo
GIZ Sadjarstvo Slovenije mora za upravičence, ki pridelujejo sadje v skladu s »Pravili slovenske integrirane pridelave sadja v letu 2002«, posredovati v digitalni in tiskani obliki naslednje podatke: identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), ime in priimek/naziv in naslov upravičenca ter podatke o sadovnjakih, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep integrirano sadjarstvo (MID sadovnjaka, površina).
– ukrep V.: integrirano vinogradništvo
Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije v register pridelovalcev grozdja in vina vpiše podatek o izpolnjevanju pogojev za ukrep integrirano vinogradništvo v skladu s »Smernicami za integrirano pridelavo grozdja in vina v letu 2002«.
– ukrep VI.: integrirano vrtnarstvo
Združenje za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije mora za upravičence, ki pridelujejo zelenjavo v skladu s »Smernicami za integrirano pridelavo zelenjave v letu 2002«, posredovati v digitalni in tiskani obliki naslednje podatke: identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), ime in priimek/naziv in naslov upravičenca ter podatke o površinah, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep integrirano vrtnarstvo.
– ukrep VII.: ekološko kmetovanje
Upravičenci so se morali prijaviti v kontrolo pooblaščeni organizaciji za kontrolo, to je Kmetijsko gozdarskemu zavodu Maribor, najpozneje do 1. marca 2002.
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor mora za upravičence, ki kmetujejo v skladu s »Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil v letu 2002«, posredovati v digitalni in tiskani obliki naslednje podatke: identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), ime in priimek/naziv in naslov upravičenca ter podatke o površinah, ki izpolnjujejo pogoje za ekološko kmetovanje. Podatke o površinah se navede ločeno za: njive – poljščine, vrtnine na prostem, vrtnine v zavarovanih prostorih, sadovnjake, vinograde, hmeljišča, drevesnice, nasade špargljev, trajne travnike in pašnike.

O izvedbi vnosa in obdelave zahtevkov za ukrepe kmetijske politike agencija pripravlja redna mesečna poroča ministrstvu ter letno poročilo.
Poročila agencije obsegajo predvsem:
– število prispelih vlog za posamezen ukrep,
– število in znesek odobrenih vlog vključno s podatki o živalih in površinah na katere se vloge nanašajo,
– število in znesek izplačanih vlog vključno s podatki o živalih in površinah na katere se vloge nanašajo,
– rezultate administrativnih kontrol in inšpekcijskega nadzora: število vlog, obseg ugotovljenih nepravilnosti ter delež znižanj in izključitev.
Mesečno poročilo agencija oddaja ministrstvu najkasneje do zadnjega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec. Letno poročilo za neposredna plačila na površino odda najkasneje do 31. marca, za premije za živali pa najkasneje do 31. avgusta za preteklo leto.

Z denarno kaznijo od 500.000 do 5,000.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki je ravnala v nasprotju s sedmim oziroma osmim odstavkom 11. člena te uredbe.
Z denarno kaznijo 400.000 do 2,000.000 SIT se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki je ravnal v nasprotju s sedmim oziroma osmim odstavkom 11. člena te uredbe.
Z denarno kaznijo 1000 do 150.000 SIT se kaznuje posameznik, ki je ravnal v nasprotju s sedmim oziroma osmim odstavkom 11. člena te uredbe.
Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 SIT se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.